Odgovor na to vprašanje gotovo ni enoznačen ali univerzalen. Vsaka od 212 občin je zgodba zase. Razvojne cilje jim, zelo preprosto rečeno, določajo županje in župani. In kako glede na to različnost sploh oceniti, kaj je premišljeno in načrtno trošenje in kaj ne?
Ali lahko na podlagi javnih podatkovnih zbirk, ki so združene v Finšpektorju, in uradnih podatkov na spletu preverimo ne le transparentnost transakcij občin, ampak si celo ustvarimo sliko o tem, kako smotrno občina razporeja javni denar?
Kako natančen je koeficient razvitosti?
Ministrstvo za finance objavlja tabele koeficientov razvitosti občin. Ministrstvo za finance koeficiente določa s pomočjo več kazalnikov. Ti so osnova za dohodnino na prebivalca občine, število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva, bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, indeks staranja prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti in drugi. Koeficienti razvitosti so torej v precejšnjo pomoč, da si ustvarimo sliko o razvitosti občine.
Občin je veliko. Pred petimi leti je v raziskavi Episcentra več kot tri četrtine vprašanih (78 %) odgovorila, da jih je preveč, pri raziskavi, ki jo je v istem obdobju opravilo Delo, pa je tako odgovoril še za odstotno točko večji delež vprašanih (79 %). Katero občino torej izbrati za primerjavo? V pomoč pri izbiri je mnenje strokovnjakinje za lokalno upravo, ki pravi, da so raziskave pokazale, da so v Sloveniji upravljavsko najbolj sposobne občine z okoli 5000 ali 6000 prebivalci.
S pomočjo te informacije lahko zožimo izbor občin, katerih trošenje javnega denarja želimo pregledati s pomočjo Finšpektorja. Iščemo občine z okoli 6000 prebivalci: tiste pri vrhu tabele s koeficienti razvitosti in tiste pri dnu.
Kdo napreduje, kdo stagnira, kdo nazaduje?
Pri samem vrhu ni težav. To je občina Komenda. Spletna enciklopedija Wikipedia jo opiše kot eno od občin v Sloveniji". Temu neslikovitemu opisu navkljub bi morda lahko o Komendi govorili kot o zgodbi o uspehu (o tem več piše tudi Jaka Elikan). Po podatkih statističnega urada ima 6192 prebivalcev, torej ustreza zgornjemu opisu.
Tudi primerjava koeficientov razvitosti občin (v nadaljevanju tudi koeficient razvitosti ali KRO) v obdobju 2009‒2019 se zdi občina primerna za pregled: koeficient razvitosti je s 1,17 zrasel na 1,33.
Zaradi primerjave s Komendo je zanimiva občina Zreče. Wikipedija jo opiše tako: "Občina Zreče so ena od občin v Republiki Sloveniji" [sic]. Po podatkih SURS v njej živita 6402 osebi. Občina spada v eno od dveh, ki naj bi po mnenju stroke najbolj ekonomizirali in racionalizirali svoje delovanje.
Iz tega vidika je še bolj zanimiv koeficient razvitosti občine. Ta se je med letoma 2009 in 2018 spremenil le za stotinko točke: z 1,17 na 1,16, na 1,17 in spet nazaj. Torej popolnoma enako izhodišče kot Komenda, a namesto napredka statistična stagnacija.
Težje je najti podobno veliko občino na drugi strani povprečnega koeficienta 1,00. Občini povsem na dnu tabele sta pravzaprav mikroobčini, gre za Hodoš (KRO 0,37; 362 prebivalcev) in Osilnico (KRO 0,45; 370 prebivalcev), sledijo Šalovci (KRO 0,49, 1411 prebivalcev). Povsem na dnu primernih občin ni.
Za primerjavo je zato najbolj primerna občina Puconci. Tudi pri njej Wikipedija še vedno navaja podatke o povprečni plači v valuti SIT ‒ slovenskih tolarjih. Puconci imajo uradno 5938 prebivalcev, koeficient razvitosti pa 0,76. Še bolj zanimivo je, da je bil leta 2009 KRO 0,81.
Torej je bila občina pred desetletjem bolj razvita kot danes. Na papirju.
Javni denar – pot do razvoja?
Izbrali smo tri občine s primerljivim številom prebivalstva in geografsko na razmeroma različnih lokacijah v Sloveniji. Ena od njih je v slabem desetletju doživela velik skok v razvoju. Druga je nadpovprečno razvita, njeno delovanje gospodarno in razumno, a statistično stagnira v razvoju. Tretja pa je podpovprečno razvita, koeficient razvitosti pa ne le da ne napreduje, ampak pada.
S Finšpektorjem bomo pregledali poti javnega denarja od treh občin do različnih prejemnikom in s pomočjo različnih javno dostopnih spletnih virov in zbirk podatkov preverili, kako pregledna, sistematizirana in transparentna so nakazila občin.
Obenem pa bomo skušali ugotoviti, ali je morda iz teh transakcij in njihovih vrednosti mogoče ugotoviti, ali je morda povezava med tem, kako občina razporeja oziroma za katere dejavnosti nakazuje svoj denar in izboljševanjem ali poslabševanjem koeficienta razvitost.
Opomba avtorja:
Preden nadaljujem, naj jasno povem, da so bile občine izbrane na podlagi zgoraj opisane metodologije in da izbranih treh občin ne poznam dobro. V Puconcih (žal) nisem bil še nikoli, v Zrečah že leta ne, čez Komendo pa sem se v zadnjih letih nekajkrat le peljal z avtomobilom.
Ne vem, kdo so župani ali drugi lokalni politiki in funkcionarji v teh občinah. Ne poznam lokalnega dogajanja in ne spremljam lokalnih medijev, ne poznam lokalne problematike. Ne vem za velike projekte, ne vem za pomembna podjetja, posameznike. Tudi družine ali prijateljev nimam v teh občinah.
Upam, da mi bralci, ki prebivate v teh občinah, moje nevednosti ne boste zamerili, a z vidika pisanja tega članka je to popolno. Tako "prazna" glava je odlično izhodišče bistvo tega pisanja: preverjanje trenutnih meja in omejitev digitalnega novinarstva, transparentnosti javnih baz podatkov in dostopanja do podatkov javnega značaja v Sloveniji.
Osemletno obdobje v številkah
Pregledujemo obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2017, torej osem polnih let. Logičen začetek je pregled transakcij med občinami kot plačnicami in različnimi prejemniki: koliko je bilo teh transakcij, kakšna je njihova vrednosti in vrednost transakcij povprečno na prebivalca.
Najmanj razvita občina je imela največje število in vrednost transakcij, različnim prejemnikom je nakazala dobrih 89 milijonov evrov.
To tudi pomeni, da je vrednost transakcij per capita najvišja, skoraj pet tisočakov višja kot pri drugih dveh občinah. Zakaj?
Gradbeništvo
Vse tri občine so kot plačnice največ denarja nakazale prejemnikom, ki opravljajo dejavnosti gradbeništva, skupina F po standardni klasifikaciji dejavnosti.
Občina Puconci je prejemnikom za dejavnosti gradbeništva v osmih letih namenila daleč največ denarja. Toliko kot občini Komenda in Zreče skupaj oziroma 60,28 odstotka.
Občina s koeficientom razvitosti pod povprečjem je za gradbeništvo od začetka leta 2010 do konca leta 2017 namenila precej več denarja kot obe nadpovprečno razviti občini skupaj. Puconci so prejemnikom iz dejavnosti gradbeništva nakazali 37,5 milijona evrov, Komenda 13,1 milijona, Zreče pa 11,5 milijona evrov. Zdi se nenavadno, da se je koeficient razvitosti Puconcev ob tem znižal.
Vidimo, da je občina Puconci največ plačevala prejemnikom iz dejavnosti gradbeništva leta 2013. Tako za dejavnosti gradnje stavb (šifra podrazreda SKD F41) kot za gradnjo inženirskih objektov (šifra podrazreda SKD F42) so vrednosti najvišje.
Finšpektor omogoča pregled po posameznikih prejemnikih in ob pregledu podrazreda SKD s šifro F41.200 (gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb) se v tabeli vidi, kdo so bili prejemniki transakcij.
Od 21,4 milijona evro za to dejavnost v obdobju osmih let je daleč največji prejemnik Pomgrad, samo leta 2013 je od občine Puconci prejel 6,5 milijona evrov. Ob pregledu na Erarju se izkaže, da je šla večina tega denarja za gradnjo večnamenske športne dvorane.
Ob tem velja vendarle dodati, da bi si računovodkinja ali računovodja, ki je vpisoval namene nakazil, zasluži nagrado za transparentnost pri ravnanju z javnim denarjem. Nameni nakazil med Puconci in Pomgradom so v tem obdobju (kljub omejenemu prostoru) razumljivi in pregledni. Iz namenov transakcij občine Puconci kot plačnika in Pomgrada kot prejemnika se lahko razbere, da gre za nakazila za gradnjo VŠD in ponekod tudi za katero za katero delo (situacijo) je bil denar nakazan.
Na to opozarjam predvsem zaradi možnosti preverjanja dejstev s pomočjo digitalnih virov in javnih zbirk podatkov. Žal so informacije o namenih po 1. februarju 2016 okrnjene.
S tem se gradbeni podvigi občine Puconci ne nehajo. Kot rečeno, je občina v obdobju med letoma 2010 in 2017 za dejavnosti gradbeništva nakazala različnim prejemnikom 37,5 milijona evrov. To je 42,11 odstotka skupne vrednosti transakcij v osmih letih. Pri občini Zreče je ta delež 18,84-odstoten, pri občini Komenda 23,76-odstoten.
Puconci so v osmih letih gradbincem nakazali 42 odstotkov skupne vrednosti transakcij.
Pri pregledu prejemnikov iz dejavnosti gradnja vodnih objektov (šifra podrazreda SKD F42.910) je naslednji niz transakcij večje vrednosti. Gre za prejemnika VGP Drava. Družbi je občina Puconci v obdobju od oktober 2012 do marca 2015 nakazala dobrih 6 milijonov evrov.
Tudi preglednost teh transakcij na Erarju bi lahko opisali kot vzorno, v namenih je denimo navedeno, za katere gradbene situacije je občina opravljala posamezna nakazila. Dodatno spletno poizvedovanje ponudi jasen odgovor za te velike transakcije: Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje, CERO Puconci.
Puconci imajo torej moderno večnamensko športno dvorano in center za ravnanje z odpadki. Za oba je občin odštela nesorazmerno velik delež denarja, s katerim razpolaga. No, gradbene investicije se nadaljujejo.
Pregled prejemnikov za dejavnosti gradnja cest (šifra podrazreda SKD F42.110) razkrije, da je občina Puconci v letih 2010 do 2017 prejemnikom, ki opravljajo to dejavnost, nakazala nekaj evrov manj od 8 milijonov evrov. Večino "svojemu" javnemu komunalnemu podjetju Pungrad, 7,7 milijona evrov, malo več kot 963 tisoč povprečno vsako leto.
Kako se vse te gradnje odražajo v vseslovenski statistiki? Obrnemo Finšpektorjevo vrtilno tabelo na drug način.
Puconci so v obdobju 2010 do 2017 na četrtem mestu med vsemi občinami, če govorimo o vrednosti transakcij na prebivalca za dejavnosti gradbeništva. Še več: če zožimo iskanje samo na leto 2013, so Puconci na prvem mestu med 212 občinami.
Pa Komenda in Zreče? Komenda je v prvih štirih letih pregledanega obdobja za gradbeništvo zapravila manj kot milijon, v naslednjih štirih pa več kot dvakrat toliko. Vse skupaj dobrih 13 milijonov evrov. Samo v letu 2017 skoraj 4,5 milijona evrov, največja investicija je bila gradnja kanalizacije, pove splet.
Ceste v Komendi na podlagi koncesijske pogodbe ureja lokalni gradbinec TGM Kosirnik. Občina Komenda mu je v letih med 2010 in 2017 nakazala okoli 285 tisočakov povprečno vsako leto. V Zrečah je gradbeništvo po vrednosti opravljenih transakcij prav tako na prvem mestu, a je bila vrednost transakcij najmanjša: 11,5 milijona evrov. Transakcije za dejavnosti gradnje stavb (SKD F41), gradnje inženirskih objektov (SKD F42) in specializiranih gradbenih del (SKD F43) so razporejene zelo enakomerno. Leta 2010 je iz številk zaznati en večji projekt, ki ga je izvajalo podjetje CMC.
Občina je sicer letos podelila koncesijo za vzdrževanje občinskih lokalnih cest za obdobje 180 mesecev, zaradi tako dolgega obdobja je tudi spremenila predmetni občinski odlok. Pogodbena vrednost je razmeroma nizka, 283 tisočakov.
Je to ta ekonomičnost in racionalizacija, o kateri je govorila v začetku omenjena strokovnjakinja? A transakcije za dejavnosti gradnje stavb so v letih 2016 in 2017 skoraj izginile. Za to dejavnost (šifra podrazreda SKD F41) je občina Zreče v omenjenih dveh letih nakazala le 12 tisoč evrov.
Sicer pa nič dramatičnega. Nobene športne dvorane.
Vrtci ali šole?
Za izobraževanje gre iz vseh občinskih proračunov opazen del denarja. Za boljšo predstavo o številkah nekaj sobesedila: Mestna občina Ljubljana porabi za predšolsko vzgojo 74,12 odstotka vsega denarja za dejavnosti izobraževanja (SKD skupina P). Poenostavljeno rečeno: tri četrtine vsega denarja za izobraževanje gre za delovanje vrtcev. V Mestni občini Celje kar 76,10 odstotka. Mestna občina Maribor za to nameni 66,33 odstotka, Mestna občina Kranj 61,84 odstotka, Mestna občina Koper 62,30 odstotka. V večjih mestih vrtci stanejo veliko denarja (v primerjavi z osnovnimi, srednjimi šolami in podobno). To so največje mestne občine. Pa tri izbrane?
Občina Zreče je za predšolsko izobraževanje v obdobju od 2010 do 2017 nakazala 73,44 odstotka denarja za izobraževanje, občina Komenda 32,48 odstotka, občina Puconci pa 6,69 odstotka. Slednji, opazno (pre)nizek delež postane jasen ob podatku, da v Puconcih vrtec deluje v okviru tamkajšnje osnove šole, v Komendi pa so to nepreglednosti administrativno rešili v obdobju 2014 do 2015, ko so se transakcije OŠ Komenda Moste vidno zmanjšale, pojavi pa se nov prejemnik, Vrtec Mehurčki.
Iz preglednic izstopa odstotek, ki ga je občina Zreče namenila za dejavnosti drugega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja (šifra podrazreda SKD P85.5). Velika večina tega denarja, 665.301 od 698.000 evrov, ki jih občina nameni za to dejavnost, je šla Zavodu MATA, zavodu za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ki se je po podatkih Ajpesa leta 2016 preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo.
Opazno je tudi to, da občina Puconci za srednješolsko in posrednješolsko izobraževanje namenja manj kot občini Komenda in Zreče.
Najemnine, najemnine
Ena od zanimivosti razreza transakcij plačnika občine Puconci je ta, da so se za prejemnike iz skupine F (gradbeništvo), skupine K (finančne in izobraževalne dejavnosti) in pred prejemnike iz skupine P (izobraževanje) vrinili prejemniki iz skupine O (dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti). Ti so v obdobju osmih let prejeli 9,12 odstotka vsega nakazanega denarja občine ali 8,1 milijona evrov.
Gre za nakazila občine Puconci drugim občinam, različnim krajevnim skupnostim in drugim javnopravnim subjektom. V prvi vrsti je to Mestna občina Murska Sobota, Puconci so ji v pregledanem obdobju nakazali 1.926.858 evrov. Občinam Ljutomer, Grad, Gornja Radgona, Moravske toplice, Lendava, Radenci in Beltinci pa še 3.082.735 evrov. Vsega tako nakazanega denarja je dobrih 7 milijonov. Gre za transakcije, povezane z gradnjo in delovanjem Regijska centra za ravnanje z odpadki Puconci, sodeč po namenih na Erarju.
Zreče so za dejavnosti skupine O (drugim občinam, krajevnim skupnostim, javnim ustanovam) nakazale 5,99 odstotka vsega denarja ali 3,7 milijona evrov, Komenda pa le 3,15 odstotka ali 1,7 milijona evrov. Opazno manj kot Puconci.
Preverimo še tisto, kar je mnogim prebivalcem Slovenije zelo pri srcu in spada v skupino dejavnosti O: gasilstvo. Komenda je za dejavnosti zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah (šifra podrazreda SKD O84.250) v obdobju 2010–2017 namenila največ od vseh treh občin: blizu milijona evrov, večino za Gasilsko zvezo Komenda. Občina Zreče nekoliko manj: tri četrtine milijona, večino tega denarja je enakomerno razporedila med tri prostovoljna gasilska društva. Puconci so namenili gasilcem največ denarja, nekaj več kot 900 tisočakov, zanimivo pa je število prejemnikov. Iz seznama prejemnikov bi lahko sklepali, da je v občini Puconci prostovoljno gasilstvo način življenja, tako je dolg (desno).
Plače
Še plačila posameznikom oziroma plače in nakazila za avtorske in podjemne pogodbe v deležih vsega nakazanega denarja od začetka leta 2010 do konca leta 2017. Največ so zanje namenili v občini Zreče (4,58 %), sledi občina Puconci (4,07 %) in Komenda (3,95 %).
Graf pokaže, da je raven plačil občine Zreče posameznikom v pregledanem obdobju zelo enakomerna. Pri Puconcih je opazno povečevanje vrednosti transakcij posameznikom v letih 2012, 2013, predvsem pa 2014 in potem spet upad. Pri Komendi pa je vrednost transakcij leta 2017 opazno nižja, kot je bila leta 2010.
Hudič v podrobnostih?
Do zdaj smo pregledali, kam je šlo 74,11 odstotka vsega nakazanega denarja v občini Puconci. Glede na delež do zdaj pregledanih transakcij so preostali zneski opazno manjši. A kot pravijo, je hudič v podrobnostih. Se morda v njih skrivajo kakšni namigi, zakaj Komenda pri merjenju koeficienta razvitosti napreduje, Zreče ostajajo na enaki vrednosti, Puconci pa nazadujejo? Gotovo v oči bodejo razmeroma nizki zneski, ki jih je (v primerjavi s preostalima občinama) za predelovalne dejavnosti nakazala občina Puconci.
Pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in od odpadki in saniranju okolja je slika ravno obratna, tu občina Puconci prednjači predvsem zaradi niza nakazil javnemu podjetju Cerop za dejavnosti ravnanja z nenevarnimi odpadki. Komenda plačuje Komunalnemu podjetju Kamnik za dejavnosti zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode razmeroma visoke zneske, vsaj v primerjavi z občino Puconci, predvsem pa z Zrečami. Je to ta racionalizacija in ekonomizacija, ki naj bi ju vzorno kazala občina Zreče?
Pri nakazilih za kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti lahko vnovič opazimo, da občina Zreče svoj denar nakazuje nekoliko manj denarja kot drugi dve občini. Občina Komenda ga je največ nakazala Knjižnici Franca Balantiča, občina Puconci Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, občina Zreče pa Splošni knjižnici Slovenske Konjice. Še "najpomembnejša postranska stvar", torej nogomet: Komenda je svojemu nogometnemu klubu nakazala blizu 150 tisoč evrov, Puconci so NK Kema Puconci nakazali približno pol manj. Zreče so izplačale NK Zreče skoraj 200 tisočakov. Klub igra tretji ligi, prav tako NK Komenda, Puconci pa v četrti. Vložkom primerno.
Pri nakazilih za zdravstvo in socialno varstvo je Komenda v izraziti prednosti. Ima najnižji indeks staranja prebivalstva v državi, kar pomeni, da ima najugodnejše razmerje med starejšimi in mlajšimi prebivalci. Komenda je največ nakazala Domu starejših občanov Kamnik (139.264 €), kar pa je precej manj kot Puconci Domu starejših Rakičan (356.810 €) ali pa Zreče Lambrechtovemu domu Slovenske Konjice (773.126 €).
Občini Puconci in Zreče nakazujeta podobno visoke zneske za medkrajevni promet, Puconci prevozniku iz Murske Sobote (2010–2017; 1.317.922 €), Zreče pa iz Celja (2010–2017; 1.412.890 €). Občina Komenda je v istem obdobju nakazala opazno manj, 451.195 evrov. Nesorazmerno visoke vrednosti transakcij pri občini Zreče so posledica nakazil prejemniku, ki je registriran za dejavnost cestnega tovornega prometa.
Kdo pije in kdo plača?
Pred sklepnimi ugotovitvami nekaj vrstic namenimo še nakazilom za dejavnost gostinstva (SKD skupina I). Zelo pogosto je ta skupina dejavnosti uvrščena na dno prejemnikov. Kar je, glede na to, da gre za javni denar, logično. A tudi za reprezentanco se spodobi zapraviti kakšen cent. Se da pri teh nakazilih kljub razmeroma nizkim zneskom v primerjavi s tistimi zgoraj, ugotoviti nekakšen značaj občine? No, pri višini teh nakazil občina Puconci gotovo izstopa.
Rast na kredit
Pozoren bralec se je morda že ob višini izdatkov za gradbeništvo pri občini Puconci v povezavi z drsenjem njenega koeficienta razvitosti vprašal, zakaj občina ob vseh teh vlaganjih v gradbeništvo ne napreduje. Še več: zakaj so na papirju Puconci celo manj razviti, kot so bili pred skoraj desetletjem? Novim pridobitvam navkljub.
Ministrstvo za finance redno pripravlja in objavlja tabele zadolženosti občin. Primerjali smo tabeli z dne 31. decembra 2010 in 31. decembra 2017, torej eno leto manj od zgoraj pregledovanega obdobja. Zraven so še podatki o številu prebivalstva iz istih tabel.
Rast koeficienta razvitosti občine ima pač svojo ceno in občina Komenda jo je plačala. Na kredit. Tretja najbolj razvita občina je druga najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Ministrstvo za finance zadolženost občine Komenda ocenjuje kot kritično. Gre za dvig dolga na prebivalca z dobrih 500 evrov na skoraj 1200 v nekaj letih.
Občina Zreče je v tem obdobju vsakega prebivalca zadolžila za 274 evrov, vsak Pucončan pa je zdaj zadolžen za 233 evrov več, kot je bil na silvestrovo 2010. Dolg na prebivalca bi lahko bil še manjši, če se ne bi število prebivalcev občine Puconci opazno zmanjšalo. Letos po podatkih Statističnega urada tam živi že manj kot 6000 ljudi. V Zrečah skoraj brez opazne spremembe, z vidika rasti prebivalcev pa je občina Komenda v zelo dobrem položaju. Skoraj 1000 novih prebivalcev v osmih letih je lepa statistika. Kreditom navkljub.
Če podrobno pogledamo kazalnike, ki določajo koeficient razvoja občin, je bolj jasno, zakaj Puconci nazadujejo, Komenda pa je v vrhu. Ne gre za to, da bi občina Puconci pri večini merjenih kazalnikov nazadovala. Indeks števila delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva se je dvignil. A se je v Komendi še bolj.
Tudi bruto dodana vrednost gospodarskih služb na zaposlenega se je v štirih letih dvignila za slabih 500 evrov. V Komendi se je v istem obdobju za 5000, v Zrečah pa za slabe štiri tisočake. Zanimivo je, da se je osnova za dohodnino na prebivalca občine najbolj dvignila v Puconcih, za 450 evrov, v Komendi pa za manj kot 50 evrov.
A tisto, kar je bolj pomembno, osnova za dohodnino, je sredi zlatega trikotnika med Ljubljano, Kranjem in Kamnikom za skoraj 4000 tisoč evrov višja kot v kurji glavi, kjer ležijo Puconci. Razlike med osrednjo in vzhodno Slovenijo ostajajo velike.
Poleg tega ali pa predvsem to: Puconci imajo veliko težavo z brezposelnostjo, ki kljub vložkom občine v gradbeništvo in konjunkturi skoeraj ni padla in ostaja zelo visoka – blizu 20 odstotkobv. Morda vas ob tem zanima še podatek, koliko je občina Puconci nakazala zavodu za zaposlovanje? Marca 2006 se je zgodilo edino nakazilo. Vrednost: manj kot 5 evrov.
Lahko glede na ta znesek sklepamo, da ne moremo govoriti o nekem tvornem in tesnem sodelovanju občine z ZRSZ z namenom zmanjševanja stopnje brezposelnosti?
Ne gre za to, da se občina Puconci ne bi razvijala. Gre za to, da se občine v povprečju razvijajo hitreje kot Puconci. Gospodarna občina Zreče, ki ima opazen napredek v statistikah, pri koeficientu razvitosti stagnira.
Zdi se, da občina Komenda na krilih (pre)velikega kredita s svojimi rezultati dviguje povprečje. In da občina Puconci tako kljub napredku nazaduje.
Bi lahko v šali primerjali občino Komenda in njen kredit s športnikom na prepovedanih poživilih? Na to vprašanje si odgovorite sami.
Še podatki o tem, koliko denarja so tri primerjane občine namenile za dejavnost verskih organizacij (SKD S94.910).
Komenda ima samo enega prejemnika: župniji Komenda je med letoma 2010 in 2017 nakazala skoraj 131 tisoč evrov. Tudi občina Zreče je v istem obdobju največji delež denarja za dejavnosti verskih organizacij namenila krajevni župniji, vsega denarja za omenjene dejavnosti je nakazala slabih 80 tisočakov. Puconci so za dejavnosti verskih organizacij namenili precej manj, 35.238 evrov, razdeljenih med devet prejemnikov, evangeličanskih in katoliških.
Če bi se malce pošalili, bi lahko glede na vse zgoraj zapisano rekli, da je ta porazdelitev precej smiselna. Morda je kot pri nogometnih klubih vseh treh občin: vložkom primerno?
Je razvoj občine morda nekako povezan z višino plačila bogu? No, tudi na to vprašanje si raje odgovorite sami.
Članek je nastal konec leta 2018.
Na vse tri občine smo naslovili vprašanja, povezana z omenjanimi transakcijami. Objavljamo odgovore občine Puconci in se zanje vljudno zahvaljujemo. Občini Zreče in Komenda na naša vprašanja nista odgovorili.
Občina Puconci ima stopnjo registrirane brezposelnosti na območju občine za leto 2017 19%. Ali občina na kakršenkoli način sodeluje z Zavodom za zaposlovanje oz. imate kakšen lasten program za zmanjševanje stopnje brezposelnosti?
Občina Puconci nima lastnega programa za zmanjševanje stopnje brezposelnosti. Z Zavodom za zaposlovanje Murska Sobota sodeluje na način, da se prijavlja na programe javnih del. Na ta način blaži socialno stisko nezaposlenim občanom.
Po javno dostopnih podatkih so prejemniki iz skupine O (dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti) od občine Puconci v obdobju osmih let (1. 1. 2010 – 31. 12. 2017) prejeli 9,12 % vrednosti transakcij vsega nakazanega denarja občine ali 8,1 mio. €.
Gre za nakazila občine Puconci drugim občinam, različnim krajevnim skupnostim in drugim javnopravnim subjektom. (med drugimi MO Murska Sobot, občine Ljutomer, Grad, Gornja Radgona, Moravske toplice, Lendava, Radenci in Beltinci) Vsega tako nakazanega denarja je dobrih 7 milijonov. Ali gre za transakcije, povezane z izgradnjo in delovanjem Regijska center za ravnanje z odpadki Puconci?
Gre za nakazila v zvezi z delovanjem Regijskega centra za ravnanje z odpadki Puconci in sicer se nanaša na nakazila občinam iz naslova najemnin gospodarske javne infrastrukture. 27 pomurskih občin je zgradilo ta center, vodilna med njimi je bila Občina Puconci. Tako je vseh ostalih 26 občin dalo celotno zgrajeno javno infrastrukturo v najem Občini Puconci, Občina Puconci pa v podnajem javnemu podjetju Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o.. Tako vsa nakazila občinam iz naslova najemnin gospodarske javne infrastrukture- odlaganja odpadkov potekajo preko Občine Puconci.
Pri transakcijah občine Puconci prejemnikom dejavnosti zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah (SKD O84.250), torej gasilskim društvom, je na seznamu blizu 35 prostovoljnih gasilskih društev prejemnikov. Bi lahko rekli, da je prostovoljno gasilstvo za mnogo občanov način življenja in če da, ali občina to aktivno spodbuja?
Prostovoljno gasilstvo je za mnogo občanov in občank način življenja. Tako deluje prostovoljno gasilsko društvo v vsaki vasi občine, po potrebi pa sodelujejo tudi z društvi sosednjih vasi oz. občin. Občina aktivno spodbuja delovanje prostovoljnega gasilstva.
Občina Puconci je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2017 kot plačnik opravila za 35.238 € transakcij prejemnikom iz dejavnosti verskih organizacij (šifra podrazreda SKD S94.990). Za kaj gre pri teh transakcijah?
Gre za sredstva, ki jih je občina namenila verskim organizacijam iz naslova vzdrževanja in ohranjanja objektov kulturne dediščine. Sredstva so bila dodeljena v okviri vsakoletnega javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih dejavnosti in kulturnih projektov.
Pri transakcijah občine posameznikom je opazno povišanje vrednosti predvsem v letu 2014 (892.417 €) pa tudi v letih 2012 (498.988€), 2013 (592.495€) in 2015 (515.851€). V letih 2016 je vrednost transakcij posameznikom 201.114€, 2017 pa 234.284€. Zakaj takšno povečanje 2012 – 2015 in zmanjšanje v zadnjih letih? Kako se je v obdobju 2010 – 2017 gibalo število zaposlenih na občini?
Občina Puconci je v obdobju 2010 – 2017 na področju sociale, posameznikom izplačevala enkratne denarne pomoči ob rojstvu otrok, na področju izobraževanja pa denarne nagrade študentom.
Transakcije občine, ki smo jih izvajali posameznikom so naslednje:
- Regresiranja zavarovanj posevkov
- Regresiranje nakupa apnenčeve moke
- Regresiranje analize zemlje in gnojilnih načrtov
- Varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč
- Neposredna plačila v kmetijstvu (nakup strojev, opreme,…)
Vrednost transakcij v letih od 2012 do 2016 se spreminja zaradi manj prejetih kmetijskih vlog posameznikov.
Po javno dostopnih podatkih je občina Puconci v obdobju od 1. 1. 2010 – 31. 12. 2017 na četrtem mestu med občinami po vrednosti transakcij na prebivalca različnim prejemnikom iz dejavnosti gradbeništva (SKD skupina F). V letu 2013 je občina Puconci celo na prvem mestu. Občina je v tem obdobju kot plačnik 42% vrednosti transakcij opravila prav s prejemniki iz dejavnosti gradbeništva.
Katere so bile večje "gradbene" investicije, pri katerih je sodelovala občina, koliko je občina zanje namenila sredstev?
Največji znesek odpade na Izgradnjo Večnamenske športne dvorane Puconci. Gre za strateški projekt občine, na katerega smo se pripravljali več kot deset let. Gradbeno dovoljenje za projekt je bilo izdano 29.11.2010, na osnovi izvedenega javnega naročila je bilo kot izvajalec izbrano podjetje SGP Pomgrad M.Sobota, ki je z deli začelo 16.8.2012 in dela dokončalo do konca leta 2013. Skupna vrednost z vključenim DDV del je bila 4.041.669 Eur.
Naslednji večji projekti, ki so se izvajali v tem obdobju so še:
- Kanalizacija Spodnji Strukovci 438.319 Eur
- Kanalizacija Zgornji Strukovci 438.554 Eur
- Kanalizacija Zenkovci 347.950 Eur
- Kanalizacija Vadarci-romsko naselje 511.957 Eur
Vsi zneski pri kanalizacijah so zaradi povračljivega DDV neto, se pravi da ne vključujejo DDV.
Naslednje pomembno področje, kjer so prejemniki sredstev prav tako gradbena podjetja je izgradnja pomurskega vodovoda v goričem delu občine, nadalje vzdrževanja javnih poti, sanacija plazov in podobno, zato je takšen delež sredstev, ki so ga prejela gradbena podjetja logičen in pričakovan.
Investicije Občine Puconci od 1.1.2010 do 31.12.2017:
-
Gospodarska javna infrastruktura – vodovod:
- Vodovod Bokrači – Dolina – 208.129,64 EUR brez DDV (Občina 8.129,64 EUR; Država 200.000,00 EUR)
- Vodovod Poznanovci - 576.208,57 EUR brez DDV (Občina 204.054,97; Država 372.153,60 EUR)
- Pomurski vodovod (Dankovci, Mačkovci, Kuštanovci, Otovci, Prosečka vas) – 6.248.356,23 EUR (Občina 525.513,59 EUR)
-
Gospodarska javna infrastruktura – kanalizacija:
- Kanalizacija Predanovci, Brezovci, Lemerje – 1.498.684,81 EUR brez DDV (Občina 229.441,10 EUR; Država 1.269.243,71 EUR)
- Kanalizacija Bodonci – Varaš – 794.092,19 EUR brez DDV (Občina 176.342,19 EUR; Država 617.750,00 EUR)
- Kanalizacija Zenkovci – romsko naselje - 679.068,24 EUR brez DDV (Občina 150.568,24 EUR; Država 528.500,00 EUR)
- Kanalizacija Kuštanovci – romsko naselje – 155.670,29 EUR brez DDV (Občina 11.411,41 EUR; Država 144.258,88 EUR)
- Kanalizacija Puževci – 1.011.740,95 EUR brez DDV (Občina 167.134,95 EUR; Država 844.606,00 EUR)
- Kanalizacija Strukovci – 509.663,30 EUR brez DDV (Občina 261.115,30 EUR; Država 248.548,00 EUR)
- Kanalizacija Vadarci – romsko naselje – 478.338,40 EUR brez DDV (Občina 194.665,27 EUR; Država 283.673,13 EUR)
- Kanalizacija Zenkovci – 246.822,88 EUR brez DDV (Občina 77.542,88 EUR; Država 169.280,00 EUR)
-
Gospodarska javna infrastruktura – obnove javnih poti, lokalnih cest:
- Leta 2010 – 216.353,08 EUR z DDV (Občina 216.353,08)
- Leta 2011 – 483.176,49 EUR z DDV (Občina 49.407,16 EUR; Država 266.970,00 EUR)
- Leta 2012 - 129.997,34 EUR z DDV (Občina 20.357,16 EUR; Država 109.640,18 EUR)
- Leta 2013 – 433.441,92 EUR z DDV (Občina 81.940,21 EUR; Država 351.501,71 EUR)
- Leta 2014 – 80.566,53 EUR z DDV (Občina 80.566,53 EUR)
- Leta 2015 – 218.789,10 EUR z DDV (Občina 218.789,10 EUR)
- Leta 2016 – 254.570,14 EUR z DDV (Občina 125.831,87; Država 128.738,27 EUR)
-
Razno:
- Energetska sanacija vzgojno izobraževalnih zavodov OŠ Puconci – 1.469.007,49 EUR z DDV (Občina 444.320,32 EUR; Država, EU 1.024.687,17 EUR)
- Ureditev parkirišča pri OŠ Puconci – 164.351,94 EUR z DDV (Občina 97.201,25 EUR; Država 67.150,69 EUR)
Pri raziskavi je bilo uporabljeno orodje Finšpektor. Če bi ga radi preizkusili, kliknite sem.