Pred nekaj leti mi je eden od snovalcev Finšpektorja kot novinarju pripovedoval o projektu, ki so se ga lotili s sodelavci v podjetju Neolab. S svojim znanjem pregledovanja izjemno velikih zbirk podatkov so želeli splošni javnosti zagotoviti brezplačno interaktivno raziskovanje poti javnega denarja. Z uporabo javno dostopnih virov.
Ob pogovoru z arhitektom sistema sva razglabljala tudi o možnostih uporabe takšnega orodja pri novinarskem delu. Nekaj let pozneje sem, malce nenadejano, dobil priložnost sodelovati pri projektu.
Kaj je Finšpektor? Gre za orodje za pregledovanje transakcij z javnim denarjem, ki ga je razvilo podjetje Neolab s podporo Googlea. Več o projektu Finšpektor, podjetju Neolab in Googlovem Digital News Initiative preberite tukaj. Orodje je prvo takšne vrste v Evropi.
Pred vami je deset avtorskih člankov, ki so nastali z uporabo Finšpektorja. Spisala sva jih Jaka Elikan in Vasja Čepič in preizkusila, kako bi bilo Finšpektor mogoče uporabiti v praksi, pri izdelavi novinarskih prispevkov in člankov.
Pri izbiri tem sva poskušala prikazati raznolikost načinov pregledovanja s pomočjo vrtilnih tabel v Finšpektorju. Kako se da tabelo zavrteti in na koliko načinov se to lahko naredimo? Malo v šali, izkazalo se je, da jo je mogoče zavrteti na preveč načinov za čas, ki je bil na voljo.
Tabele pa so polne številk, ki imajo še razmeroma skopo vsebino, torej vrednost, plačnika, prejemnika in podobno. V besedilih člankov sva morala tem podatkom dodati vsebino oziroma zgodbo in narediti goro številk berljivo. Pri tem sva večkrat naletela na omejitve ali posebnosti javnih zbirk podatkov o transakcijah.
Kot je nepregledna kategorija Druga plačila. Pa »ničte« transakcije, kjer negativna odredba o bremenitvi v zbirki podatkov ni bila upoštevana. Ali pa bančne vezave, ki večajo vrednost transakcij in ustvarjajo povsem drugačno sliko. To je le nekaj stvari, na katere opozarjava v besedilih.
Za podatke, ki jih Finšpektor črpa iz aplikacije Erar, ni nujno, da v celoti odražajo dejansko porabo javnega denarja. Včasih javni denar potuje čez več subjektov in se namnoži, včasih gre za transakcije, ki ne odražajo resnične porabe denarja (npr. vračilo dolga ali nakup obveznic), v sistem so lahko vključeni tako posredni kot neposredni proračunski uporabniki. Zato velja poudariti, da rezultati Finšpektorja prikazujejo izplačila oziroma transakcije javnega denarja, in ne dejanske porabe.
Namen člankov je predvsem prikaz zmogljivosti Finšpektorja in možnosti njegove uporabe. Te pa po moji oceni močno presegajo okvire novinarskega dela. Ob pregledovanju podatkov se zdi, da bi lahko Finšpektor še kako koristil tudi gospodarstvenikom, strategom, preiskovalcem, analitikom. Morda celo evropskim ustanovam pri nadzoru porabe kohezijskih in razvojnih sredstev. Predvsem pa temu, zaradi česar je bil ustvarjen: sleherniku omogočiti pregledovanje, kam gre »njegov« denar, potem ko postane javni denar.
Ustvarjalci Finšpektorja v podjetju Neolab že snujejo nove rešitve za prihodnost. Denimo pregledovanje transakcij s pomočjo umetne inteligence in samodejno prepoznavo ter opozarjanje na določene transakcije. Za zdaj vam želimo prijetno branje člankov. Če ob tem dobite idejo, kaj bi želeli preveriti sami, to lahko storite s prijavo med testne uporabnike.
Vaša uporaba brezplačnega Finšpektorja je korak k večji preglednosti države in bolj odgovorni družbi.
ekipa Finšpektorja
Pri raziskavi je bilo uporabljeno orodje Finšpektor. Če bi ga radi preizkusili, kliknite sem.