Tudi tistih manj zvenečih.
Socialna bomba. Radarji. Ljudska vstaja. Odstop župana zaradi številnih (za zdaj) nedokazanih sumov nepravilnosti. Naslednji župan? Na sodišču oproščen obtožb zlorabe položaja, a vmes izgubil volitve. In župan za njim? Že nekaj mesecev po volitvah na udaru, ker je po lastnih besedah pozabil oddati del poročila o svojem premoženju Komisiji za preprečevanje korupcije in ga tja poslal naknadno.
Kaj bo zaznamovalo mandat tokratnega župana? Bo to razvoj mesta ali kaj drugega? To bo pokazal čas.
Že zdaj pa lahko s pomočjo javno dostopnih podatkov o transakcijah ugotovimo, kakšne so bile poti javnega denarja v mestni občini Maribor v zadnjem desetletju. Komu je občina kot plačnik nakazovala denar? Finšpektor preverja za obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2017.
Maribor po porabi v samem vrhu med občinami
Wikipedia opiše Maribor nekoliko manj slikovito kot zgornje vrstice. Mesto velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. V mestu po uradnih podatkih trenutno živi 110 tisoč ljudi.
Skupna letna vrednost opravljenih transakcij plačnika mestne občine Maribor se je v preverjenem obdobju gibala približno med 120 in 140 milijoni evrov. Toliko denarja je mestna občina nakazala različnim prejemnikom. Ali povedano zelo preprosto: takšna je dejanska poraba. Izjema sta leti 2011, ko je vrednost transakcij padla pod 110 milijonov, in leto 2013, ko je vrednost transakcij znašala dobrih 151 milijonov evrov.
V obdobju desetih let je mestna občina Maribor različnim prejemnikom nakazala skoraj milijardo in pol evrov.
Nakazila MOM 2007‒2017: 1.441.765.785 €
Sliši se veliko, a postavimo to številko v sobesedilo. Najprej zelo osnovna in neizbežna primerjava z Ljubljano. V drugi polovici leta 2017 je v glavnem mestu živelo približno 288 tisoč ljudi, kar je dva in polkrat več (2.609) kot v Mariboru v istem obdobju (110.461).
Če primerjamo še tabelo s koeficienti razvitosti občin za ujemajoče se leto, kjer je nadpovprečno razvita Ljubljana na šestem mestu, Maribor pa je s povprečnim koeficientom več kot sto mest za njo, se postavi nekaj vprašanj o poteh javnega denarja. Denimo, kako zagotoviti občini razvoj s smotrno porabo?
Primerjajmo še vrednosti transakcij obeh plačnikov na prebivalca. Ali je razmerje enako? Ob primerjavi za leto 2017 ima Maribor celo bolj ugodno razmerje. Povedano drugače: ob zelo preprostem izračunu je mestna občina Ljubljana na prebivalca opravila 1.149 evrov transakcij, Maribor pa 1.293 evrov. A to velja le za omenjeno leto.
Za kaj Maribor nameni največ
Mestna občina Maribor vsako leto daleč največ denarja, približno tretjino, nameni za finančne in zavarovalniške dejavnosti. Gre za velikanske zneske, v desetih letih je mestna občina predvsem bankam nakazala skoraj 455 milijonov evrov.
Za kaj gre? Kje so razlogi za te razmeroma velike številke?
V desetih letih je MOM nakazal bankam 455 milijonov evrov.
Bančne vezave?
Ob pregledu prejemnikov po šifri podrazreda standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) K64.19 ali drugo bančništvo izstopa podatek, da je Maribor v obdobju petih let, 2013–2017, nakazal banki BKS 208 milijonov evrov (do oktobra 2018 pa že 256 milijonov). Z uporabo Erarja lahko ugotovimo namene teh nakazil.
Ta pove, da gre večinoma za vezave sredstev, plačila glavnice in obresti, plačila storitev ali blaga pravnim osebam.
ISO-kode prinesle slabšo preglednost namenov plačil
Februarja 2016 se je na področju preglednosti namenov transakcij zgodila sprememba.
Po 1. februarju 2016 Komisija za preprečevanje korupcije ne prejema več popolnih podatkov o namenih transakcij. Pri namenih se pojavijo ISO kode namena oziroma večinoma oznaka OTHR (drugo), ki lahko pomeni marsikaj, pogosteje uporabljene so še COST (stroški), GDSV (kupoprodaja blaga in storitev), INTE (obresti) in ANNI (obrok kredita ali zavarovanja).
Kod namena je sicer 178, najdete jih na spletni strani Urada za javna plačila. Kot omenjeno, v praksi se očitno največ uporablja kodo OTHR, kar z vidika transparentnosti ni dobra praksa.
Podatki tako kažejo, da je mestna občina Maribor v letu 2017 od 143 milijonov evrov, ki jih je kot plačnik porabila, banki BKS nakazala 47 milijonov. Kar pa ne odraža realnosti.
Občina ima pač odprt račun pri neki banki. Transakcije se zabeležijo, čeprav gre samo za vezave ali prestavljanje denarja iz enega v drug žep.
Morda bi kdo glede sistemskih vezav v danem trenutku razpoložljivega javnega denarja (upravičeno) porekel, da gre za odgovorno in gospodarno ravnanje. Verjetno bi imel celo prav, a pri pregledu porabe so med drugimi tudi te zabeležene transakcije, ki nekoliko spremenijo sliko o strukturi porabe denarja za različne dejavnosti.
Kot zanimivost naj predvsem zaradi višine oziroma deleža transakcij te vrste omenim, da je pred plačili BKS občina kot plačnik opravljala podobne transakcije s prejemnikom NKBM, a so se zneski po letu 2013 opazno zmanjšali. Gre za nekaj manj kot 151 milijonov evrov v desetih letih.
Še bolj zanimivo je to, da so podatki o teh 2445 transakcijah med mestno občino Maribor in Novo Kreditno banko Maribor na Erarju bolj transparentni, čim bolj raziskujemo v preteklost. Denimo, za obdobje pred desetimi leti izvemo celo, kateri obroki ali anuitete so bili plačani ali celo za koliko dni so bila sredstva vezana. A z leti se transparentnost manjša, prav tako zneski, dokler na koncu niso skoraj vsi pod mejo 2000 evrov.
Kako dobro Maribor poskrbi za izobraževanje?
Poglejmo bolj življenjske in pomembne stvari, kot so bančne vezave. Na drugem mestu med dejavnostmi po nakazilih je izobraževanje: v desetih letih je mestna občina Maribor temu področju namenila skoraj 17 % vsega denarja ali 245 milijonov evrov.
Dve tretjini ali 160 milijonov evrov so dobili mariborski otroški vrtci. To je 11 % skupne vrednosti vseh transakcij, ki ga je Maribor kot plačnik opravil v obdobju 2007–2017. Če iz pregleda povsem izvzamemo prej omenjene transakcije bankam, je ta delež nekaj manj kot 25 odstoten.
Osnovne šole so dobile 76 milijonov, za srednješolsko izobraževanje pa sta šla slaba dva milijona evrov.
Najmanj so prejeli tisti, ki opravljajo pomožne dejavnosti za izobraževanje, manj kot 0,01 %. Pregled razkrije, da je mestna občina Maribor opravila pravzaprav le dve transakciji prejemnikom, ki opravljajo to dejavnost: oktobra 2016 je podjetju Nastop plus nakazala dobra dva tisočaka, novembra 2013 pa 5363 evrov zavodu Center za državljansko vzgojo Maribor.
Omembe vreden je še znesek 41.495 evrov, zabeležen med transakcijami za dejavnost izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije. Gre za nakazilo zasebnemu podjetju, ki je bilo, sodeč po spletnem preverjanju, namenjeno organizaciji svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva 2012.
Šport ali kultura?
Šport ali kultura? Katera dejavnost je v Mariboru zmagovalec iz vidika porabe javnega denarja?
V izhodiščnem letu 2007 brez dvoma šport. Občina je kot plačnik opravila transakcije prejemnikom iz te dejavnosti v večji vrednosti kot prejemnikom iz kulturnih in razvedrilnih dejavnosti ter dejavnost knjižnic, muzejev, arhivov in drugih kulturnih dejavnosti skupaj. šlo je za blizu osem milijonov evrov in pol.
A na dolgi rok je zmagovalka kultura.
V naslednjih letih se je obseg transakcij občine športnim in drugim dejavnostim za prosti čas skrčil in se od leta 2011 do 2017 gibal okoli 3,5 moljona evrov na leto. Gre morda za nekoliko zapoznele učinke svetovne finančne krize in posledično varčevanje? V tem obdobju tudi opazimo preusmeritev nakazil za dejavnosti obratovanja športnih objektov (šifra podrazreda SKD R93.110) z Zveze mariborskih športnih društev Branik na javni zavod športni objekti Maribor.
Maribor je v pregledanih v desetih letih namenil 33 milijonov evrov za obratovanje športnih objektov, za dejavnost športnih klubov pa 12 milijonov. Če ste morda pomislili, da je šlo največ denarja za nogometni klub, ste se zmotili.
Daleč največ, blizu poldrugega milijona, je od občine prejel Smučarski klub Branik, z milijonom evrov sledi Veslaški klub Dravske elektrarne, potem pa z opazno manjšimi zneski preostali klubi. Zanimivo je, da je več denarja kot NK Maribor Branik prejel denimo NK Malečnik.
Omeniti velja še športno zvezo Maribor, ki je od občine v desetih letih prejela 1,2 milijona evrov. Kot zanimivost pa naj še zapišem, da je v času županovanja Franca Kanglerja mesto namenilo celo nekaj denarja za obratovanje zasebnih fitnes objektov.
Kultura
Pa kultura? Kulturni in razvedrilni dejavnosti je mestna občina Maribor v letih 2007 in 2017 namenila 56 milijonov evrov, dejavnosti knjižnic, muzejev, arhivov in druge kulturne dejavnosti pa še dodatnih 34 milijonov, skupno torej 90 milijonov evrov. Kot rečeno, precej več kot za šport.
Pa evropska prestolnica kulture (EPK) 2012? Kako se to leto odraža v podatkih? Pri knjižnicah in muzejih sploh ne, precej drugače pa je pri kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Graf za te dejavnosti prikazuje, da je Maribor v letih 2010 in 2011, sploh pa 2012, namenil za kulturo opazno več denarja kot sicer.
Če pogledamo še podrobneje v standardno klasifikacijo dejavnosti prejemnikov, ugotovimo, da je bilo leto 2012 daleč najboljše za umetniško ustvarjanje. Od 16 milijonov evrov za občinskega denarja za kulturne in razvedrilne dejavnosti so umetniški ustvarjalci prejeli 13,7 milijona.
Prejemniki občinskega denarja iz te dejavnosti so v enem samem letu, torej 2012, prejeli 49,7 % vrednosti vseh transakcij v obdobju desetih let. Polovico. še približno 34 % pa v dveh letih pred projektom EPK, torej 2010 in 2011. Torej opazno več kot sicer.
Kdo so umetniki, ki so najboljše izkoristili možnost dodatnih sredstva za kulturo, ki jih je prinesel projekt EPK? Tega ne vemo, ker je ta "umetnik" javni zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture (v likvidaciji). V letu 2012 je prejel kar 12,7 milijona evrov, torej razen milijona skoraj ves denar. Vseh nakazil mestne občine Maribor temu javnemu zavodu je bilo v obdobju 2010–2013 skoraj 20 milijonov evrov. Žal je tudi s pomočjo Erarja nemogoče natančno ugotoviti, kako in komu se je ta denar izplačeval, pa čeprav je šlo tudi z nakazila po več sto tisoč evrov, eno je celo preseglo milijon.
Končna ocena pomena EPK 2012 za Maribor? Skozi suhoparne vrednosti transakcij v javnih evidencah je dejansko mogoče videti vsaj nekaj vpliva EPK na poti javnega denarja v mestni občini Maribor: če je leta 2007 občina za kulturne dejavnosti namenila nekaj več kot dva milijona, od leta 2013 do 2017 vrednosti transakcij za te dejavnosti niso več padle pod tri milijone evrov. Lani, 2017, je mestna občina različnim prejemnikom nakazala skoraj 3,7 milijona evrov.
Lahko torej ugotovimo, da je Maribor skozi projekt EPK 2012 postal bolj kulturno mesto? Odločitev prepuščam vam.
Gradbeništvo kot ogledalo svetovne krize
Pri transakcijah, ki jih je Maribor namenil za dejavnosti gradbeništva, se vidi resničnost globalne finančne krize, ki se je začela z zlomom banke Lehmann Brothers. Predvsem pa se vidi, kako je Slovenija posledice te krize doživljala z nekajletnim zamikom.
Izhodiščna vrednost javnih sredstev mestne občine za transakcije prejemnikom iz dejavnosti gradbeništva leta 2007 so bila 3,8 milijona evrov. V letu 2008, v letu začetka krize, je vrednost transakcij narasla za 190 % in se kljub rahlo padajočemu trendu ni veliko znižala niti v letih 2009 in 2010. Leta 2011 pa je Maribor za gradbeništvo porabil že precej manj in leto za tem še manj. V letih 2013 in 2014 se je kazal pozitiven trend, a kot lahko vidimo, se je ta leta 2015 znova obrnil in so bile investicije v gradbeništvo v letu 2016 najnižje v vseh preverjenih letih. Tudi leta 2017 je mestna občina namenila za gradbeništvo razmeroma malo denarja, slaba dva milijona. Glede na to, da mnogo ekonomistov že napoveduje novo obdobje recesije, se postavlja vprašanje, kako bo z investicijami v gradbeništvo v prihodnjih letih.
O bolj natančnem pregledu, kako Maribor nakazuje občinski denar za dejavnosti gradbeništva, ugotovimo, da ga za gradnjo stavb nameni 43,75 %, za gradnjo inženirskih objektov 39,14 %, za specializirana gradbena dela pa 17,11 %.
Pogled na nižje nivoje dejavnosti pokaže še bolj žalostno sliko pri gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Če je leta 2008 Maribor za to dejavnost plačal 7,1 milijona evrov, je leta 2015 namenil le še 278 tisoč evrov. Z drugimi besedami: to je več kot sedemkrat manj od desetletnega povprečja. Razmeroma tragična je tudi slika podjetji, ki so v preučevanem obdobju od Maribora za gradnje prejeli nakazila. Mnogo jih je v stečaju, tudi trije gradbinci z vrha seznama, ki so prejeli največ občinskega denarja: MTB, Granit in Konstruktor VGR.
Nič manj žalostna ni slika pri transakcijah za dejavnost gradnje cest in železnic. Desetletno povprečje je dober milijon na leto, a so transakcije za gradnjo cest v zadnjih letih močno upadle: leta 2017 je mestna občina Maribor za to dejavnost namenila le slabih 51 tisočakov. Zanimivo je, da je prejemnik največ občinskega denarja za to dejavnost, Cestno podjetje Maribor, dobil daleč največ denarja med vsemi: dobrih 8 milijonov evrov. Zdaj je v stečaju. Vsi drugi prejemniki, ki opravljajo to dejavnost, so dobili vsak manj kot milijon evrov.
Še zanimivost: Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je v letu 2014 za plače zaposlenih namenil le 20 tisoč evrov manj kot za dejavnosti gradbeništva.
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
Na četrtem mesto po vrednostih opravljenih transakcij so prejemniki iz dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranja okolja. Razen nekaj tisoč evrov je šel ves ta denar enemu prejemniku – Nigradu, ki ima kot komunalno podjetje v večinski lasti občine primarno registrirano dejavnostjo E37.700 in očitno se vse transakcije beležijo pod to, čeprav gre tudi za druge dejavnosti.
Maribor – socialna bomba?
Ali to drži? Je Maribor res socialna bomba ali pa je to le floskula, ki jo (pre)pogosto slišimo v medijih?
Za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva je mestna občina v obdobju 2007–2017 porabila 52,6 milijona evrov denarja. To je 3,65 % vsega v tem obdobju plačanega denarja.
Sam po sebi ta podatek ne pove veliko, zato ga primerjajmo z Ljubljano v istem obdobju, kjer je ta delež nižji: 2,7 %. Razlika je tudi v tem, kako občini ta denar razdelita prejemnikom iz skupine zdravstva in socialne varnosti.
Pri mestni občini Maribor so največji prejemniki Center za pomoč na domu Maribor (8,5 mio. €), Socialno varstvenemu zavodu Hrastovec (5,6 mio. €), Zdravstvenemu domu Maribor (5,1 mio. €) in Domu Danice Vogrinec (4,8 mio €). Maribor je v pregledanem obdobju sicer v odstotkih več denarja namenil zdravstvu, a glede na razliko v številu prebivalstva med obema mestoma so zneski, ki jih Maribor nameni socialnemu varstvu, višji, kot jih nameni Ljubljana. Lahko pa te podatke interpretiramo tudi tako: v Mariboru se na prebivalca nameni več denarja za socialno varstvo.
Kam, Maribor?
Številke in podatke bi lahko obračali v nedogled, a nekje moramo potegniti črto.
Maribor je imel v letu 2017 res višjo vrednost transakcij na prebivalca, a v obdobju 2007–2017 večinoma zaostaja za Ljubljano.
Kot smo opozorili že prej, zaradi transakcij z bankami lahko statistika precej zavaja.
Pa vseeno: zakaj ima Maribor koeficient razvitosti občine 1, torej čisto povprečje, medtem ko ima bolj razvita Ljubljana, s katero se mesto ob Dravi tako neizbežno in nenehno primerja, koeficient 1,30 in spada med najbolj razvite občine v državi?
Kaj dela Ljubljana drugače oziroma kako drugače razporeja svoj denar med prejemniki, lahko s pomočjo Finšpektorja hitro ugotovimo.
Pa je ta večna primerjava smiselna? Ali sta mesti glede na število prebivalstva sploh primerljivi? Sploh če upoštevamo podatek, da ima ljubljanska urbana regija več kot pol milijona prebivalcev.
Da izključimo preračunavanje po prebivalstvu oziroma per capita, naredimo primerjamo razreza transakcij po dejavnostih v obdobju 2007-2017. Za ščep razmišljanja zunaj okvira oziroma paradigme rivalstva med Ljubljano in Maribora pa v primerjavo vključimo še nekoliko manjšo mestno občino, ki je po koeficientu razvitosti na četrtem mestu med vsemi občinami.
To je Novo mesto, ki na tabeli koeficientov sledi Trzinu, Domžalam in Komendi in ima koeficient razvitosti 1,31. Ima trikrat manj prebivalcev kot Maribor. Lahko iz strukture porabe v obdobju desetih let (2007–2017) razpoložljivega denarja ugotovimo, kje je možnost Maribora za napredek?
Zaradi bolj jasne slike iz analize niso vključeni prejemniki finančnih in zavarovalniških dejavnosti.
Ob primerjavi vseh treh mestnih občin opazimo nekaj razlik: opazen je vpliv projekta EPK 2012, torej višina porabljenega javnega denarja za kulturo.
Maribor opravi transakcije nenavadno visokih vrednosti za dejavnost oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja. Ob tem poravnava šestmilijonskega dolga do Aquasystems pri vsoti 132 milijonov porabljenih za te dejavnosti v desetih letih ne igra velike vloge. Zelo verjetno gre vlogo pripisati komunalni družbi Nigrad, ki je registrirana pod šifro podrazreda SKD v skupini E.
Tudi s tem v mislih izstopa ta statistika: mestna občina Maribor kot plačnik v primerjavi z Ljubljano, predvsem pa Novim mestom, opravi nenavadno malo transakcij s prejemniki iz dejavnosti gradbeništva. Občina je v obdobju 2007–2017 bolj malo gradila, po drugi strani pa na neprofitna stanovanja v Mariboru čaka 800 ljudi.
Zdaj že nekdanji župan Andrej Fištravec je sicer menil, da morajo v Mariboru "razmišljati o novem valu stanovanjskih gradenj". Kako bo razprodaja občinskih stanovanj ob odsotnosti gradnje novih pripomogla k razcvetu Maribora, dvigu indeksa števila delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva in s tem tudi boljšemu koeficientu razvitosti občine?
No, omeniti velja povezovanje s poslovneži s Kitajske in milijone evrov, ki zadnja leta, domnevno zaradi številnih poslovnih poti župana Fištravca na Kitajsko, pritekajo v Maribor. Po Fištravčevih besedah je šlo za naložbe v višini 64 milijonov evrov, vseh naložb pa naj bi bilo za 660 milijonov evrov. Govorilo se je predvsem o velikih naložbah v mariborsko letališče, a iz tega, kot kaže, ne bo nič.
Nov župan, novi časi?
Z nedavno izvolitvijo novega župana Mestne občine Maribor Saše Arsenovića čaka mesto novo obdobje. Če bo Arsenović spremenil porabo oziroma strukturo porabe javnega denarja in kako in ali bo to vplivalo na dvig koeficienta občine, bomo videli čez štiri leta.
Predvsem pa: kako se bo pri tem porabil javni denar, lahko spremljate tudi vi. S pomočjo Finšpektorja.
Članek je nastal konec leta 2018.
Pri raziskavi je bilo uporabljeno orodje Finšpektor. Če bi ga radi preizkusili, kliknite sem.