UVODNIK

Spoštovane bralke in bralci

Prihodnjih nekaj mesecev bo vsak drug četrtek na voljo nov članek iz serije poglobljenih raziskav o transakcijah javnega denarja, ki smo jih opravili v okviru projekta Finšpektor. Orodje, ki je na voljo tudi v spletni obliki, smo uporabili za odkrivanje in analizo primerov nenavadnih poti javnega denarja, rezultate pa uporabili pri pripravi vsebin.

Avgust 2019

Pred nekaj leti mi je eden od snovalcev Finšpektorja kot novinarju razlagal o projektu, ki so se ga lotili s sodelavci v podjetju Neolab. S svojim znanjem pregledovanja izjemno velikih zbirk podatkov so želeli splošni javnosti zagotoviti brezplačno interaktivno pregledovanje poti javnega denarja. Z uporabo javno dostopnih virov.

Ob pogovoru sva razglabljala tudi o možnostih uporabe takšnega orodja pri novinarskem delu. Nekaj let pozneje sem, malce nenadejano, dobil priložnost sodelovati pri projektu.

Kaj je Finšpektor? Gre za orodje za pregledovanje transakcij z javnim denarjem, ki ga je razvilo podjetje Neolab s podporo Google-a. Več o projektu Finšpektor, podjetju Neolab in Googlovem Digital News Initiative preberite tukaj. Orodje je prvo takšne vrste v Evropi.

Pred vami je deset avtorskih člankov, ki so nastali s pomočjo Finšpektorja. Spisala sva jih Jaka Elikan in Vasja Čepič in preizkusila, kako bi bilo možno uporabiti Finšpektor v praksi pri izdelavi novinarskih prispevkov in člankov.

Pri izbiri tem smo skušali prikazati raznolikost načinov pregledovanja s pomočjo vrtilnih tabel v Finšpektorju. Kako oziroma na koliko načinov se da tabelo zavrteti? Malo v šali, izkazalo se je, da jo je možno zavrteti na preveč načinov za čas, ki je bil na razpolago.

Kakorkoli, tabele so polne številk. Številk, ki imajo v tabelah še razmeroma skopo vsebino, torej vrednost, plačnika, prejemnika, itd. V besedilih člankov sva morala tem podatkom dodati vsebino oziroma zgodbo in narediti goro številk berljivo. Pri tem sva večkrat naletela na določene omejitve ali posebnosti javnih zbirk podatkov o transakcijah.

Kot je na primer nepregledna kategorija Druga plačila. Pa »ničte« transakcije, kjer negativna odredba o bremenitvi v zbirki podatkov ni bila upoštevana. Ali pa bančne vezave, ki večajo vrednost transakcij in ustvarjajo povsem drugačno sliko, itd. To je le nekaj stvari na katere opozarjava v besedilih.

Za podatke, katere Finšpektor črpa iz aplikacije Erar, ni nujno, da v celoti odražajo dejansko porabo javnega denarja. Včasih gre javni denar preko večih subjektov in se »namnoži«, včasih gre za transakcije, ki ne odražajo resničnega zapravljanja denarja (npr. vračilo dolga ali nakup obveznic), v sistem so vključeni posredni in neposredni proračunski uporabniki, itd. Zaradi tega se je potrebno zavedati, da rezultati Finšpektorja prikazujejo izplačila oz. transakcije javnega denarja in ne dejanske porabe javnega denarja.

Namen člankov je v prvi vrsti prikaz zmogljivosti Finšpektorja in možnosti njegove uporabe. Te po moji oceni presegajo samo uporabo za delo novinarjev. Ob pregledovanju podatkov se zdi, da bi lahko Finšpektor še kako koristil tudi gospodarstvenikom, strategom, preiskovalcem, analitikom, ipd. Morda celo evropskim ustanovam pri nadzoru porabe kohezijskih in razvojnih sredstev. Predvsem pa temu, zaradi česar je bil ustvarjen: sleherniku omogočiti pregledovanje, kam gre »njegov« denar, po tem ko postane javni denar.

Ustvarjalci Finšpektorja v podjetju Neolab že snujejo nove rešitve za prihodnost. Denimo pregledovanje transakcij s pomočjo umetne inteligence in samodejno prepoznavo in opozarjanje na določene transakcije. Za zdaj vam želimo prijetno branje nastalih člankov. Če ob tem dobite idejo, kaj bi želeli preveriti vi sami, to lahko storite s prijavo med testne uporabnike.

Vaša uporaba brezplačnega Finšpektorja je korak k večji transparentnosti države in vzpostavitvi večje odgovornosti družbi.

Ekipa Finšpektorja


Loading...

Vnesite opis:

 

Na voljo še 140 znakov.