Porabniki javnega denarja 2003 - 2018

Izplačila (javnega denarja) v dolini šentflorjanski

Ste se tudi vi kdaj spraševali, kam gre vaš denar, ko postane javni denar? Ali pa: koliko je tega našega denarja, ko je zbran v državni blagajni? Če ste odgovor na to vprašanje iskali na spletu, ste morda naleteli na spletno podstran Vlade RS: Kam gre vaš denar?. Na razmeroma preprost in pregleden način se lahko tam bežno podučite, iz katerih virov država dobi denar in za kaj ga namenja.

Finšpektorjevo vrtilno tabelo je obračal Vasja Čepič
1.8.2019
Članek je nastal na osnovi podatkov, kot so bili na dan 1.7.2019

Če želite natančne podatke o prejemnikih transakcij, ki jih opravijo porabniki javnega denarja, lahko uporabite Erar, aplikacijo namenjeno prikazu izplačil javnega denarja v naši državi. Na naslovni strani boste našli tudi seznam nekaj največjih porabnikov javnega denarja pa tudi podatke o številu opravljenih transakcij, javnih ustanov in podjetij. S pomočjo iskalnika lahko na preprost način pregledujete, kako javne ustanove, družbe v lasti države in občine nakazujejo javni denar različnim prejemnikom.

Ena od možnosti za pregledovanje velikega števila opisanih transakcij je Finšpektor, ki na agregiran način prikazuje podatke Erarja in jih kombinira z drugimi javnimi viri podatkov. Po nekaj tednih uporabe preglednic polne različice Finšpektorja se je avtorju teh vrstic zdelo, da je pri načinih iskanja in filtriranja v vrtilni tabeli omejitev verjetno več v mislih uporabnika kot pa v računalniški kodi. Finšpektorjeve podatkovne zbirke vsebujejo javno dostopne podatke o transakcijah z javnim denarjem od leta 2003 naprej. Veliko transakcij. Z veliko skupno vrednostjo.

Torej, vas zanima, kam gre vaš denar? Ali če se, nanašajoč na kvazicankarjanski naslov članka, raje vprašamo: koliko javnega denarja se izplača v dolini šentflorjanski?

Osnove

Koliko denarja? Od leta 2003 do leta 2018 več kot 651 milijard evrov. Takšna je skupna vrednost zabeleženih transakcij z javnim denarjem. Kdo so porabniki?

Karseda preprosto povedano: dobro polovico zabeleženih transakcij javnega denarja so izvedle javne ustanove, četrtino gospodarske družbe v lasti države (za katere v okviru Erarja prav tako obstajajo javno dostopni podatki), občine in drugi plačniki pa vsak po desetino. "Drugi plačniki" so skupaj s tistimi proračunskimi uporabniki, ki ne obstajajo več v javnih registrih, v Finšpektorju zabeleženi pod Neznan proračun.

Potrebno se je zavedati, da Finšpektor omogoča pregledovanje izplačil javnega denarja, kar pa ni nujno, da odraža tudi dejansko porabo javnega denarja. Več o problematiki najdete tukaj.

Javne ustanove (državni proračun)

Javne ustanove so največji porabniki javnega denarja. Gre za ZPIZ in ZZZS in druge zavode, ministrstva, uprave, sklade, agencije, centri, sodišča, bolnišnice, univerze, fakultete, inštituti, itd. Seznam je dolg 755 vrstic. Nekateri plačniki na njem so posredni, drugi neposredni proračunski porabniki. Od leta 2003 so vsi skupaj opravili za 353 milijard evrov zabeleženih transakcij.

Tistega leta je bila vrednosti transakcij javnih ustanov 15,7 mrd. €.

V pregledanem obdobju sta opazna predvsem dva dogodka. Najbolj se je zabeležena višina izplačil glede na leto poprej povečala leta 2013, skrčila pa takoj naslednje leto. Obakrat precej opazno, navzgor približno za petino, navzdol pa za osmino. Pri tem velja omeniti, da je leta 2013 v Sloveniji potekalo reševanje bank, ki se tudi na tak način izraža v skupni vrednosti transakcij z javnim denarjem.

Takrat je višina izplačil v panogo Finančne in zavarovalniške dejavnosti zrasla kar za 181,63 % glede na prejšnje leto, na skupaj več kot 3 milijarde evrov.

Število transakcij, na osnovi katerih se je javni denar premikal med računi javnih institucij in različnimi prejemniki, je skokovito naraslo med letoma 2011 in 2012. Od leta 2012 je vseh transakcij približno štirikrat več kot jih je bilo opravljenih v izhodiščnem letu 2003.

Največjo skupno vrednost so transakcije državnega proračuna dosegle leta 2018. Skupno za 32,9 mrd. €. Vrednost je bila dvakrat višja kot v izhodiščnem letu 2003.

Med 10 največjimi porabniki ali plačniki je povsem na vrhu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dobrih 68 mrd. € vrednimi transakcijami različnim prejemnikom. Sledi Ministrstvo za finance z dobrimi 60 milijardami evrov, na tretjem mestu pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 36,6 mrd. € opravljenih transakcij v vlogi plačnika.

Na tabeli so tudi plačniki, ki ne obstajajo več oziroma imajo zdaj novo ime, denimo "šolsko in športno" ministrstvo, gospodarsko ministrstvo, ipd. Celoten seznam je preobsežen za analizo v tem članku, a tabela bi morala dati bralcu približno predstavo, katere javne ustanove so med največjimi porabniki.

Z nekoliko "obrati" Finšpektorjeve vrtilne tabele lahko pregledamo tudi transakcije vsakega od plačnikov s seznama.

Ker je vseh preveč, za primer vzemimo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je po vrednosti transakcij v pregledanem obdobju na četrtem mestu med vsemi plačniki. Ministrstvo je največ porabilo za plače: v obdobju 2003 – 2018 nekaj nad 7 mrd. €. To je slaba tretjina 23,2 mrd. €, torej vsega denarja, ki ga je ministrstvo nakazalo v pregledanih letih.

Poleg plač je največ denarja od MDDSZ prejel Zavod za zaposlovanje. Na tretjem mestu je skupina Druga plačila. Gre za znesek 3,7 mrd. € fizičnim osebam pri katerem prejemnik v Erarjevih podatkovnih zbirkah ni znan zaradi varstva osebnih podatkov.

Vsaj en pretekli poskus, da se objavi informacijo o transakciji, knjiženi pod postavko Druga plačila, je bil neuspešen. Ljudje v Domžalah so želeli vedeti, kam je šel njihov denar.

Standardno klasificirana izplačila

Prejemnike javnega denarja iz državnega proračuna oziroma njihovo strukturo lahko pregledamo tudi z uporabo standardne klasifikacije dejavnosti (SKD), ki je na voljo v Finšpektorju.

Slaba tretjina prejemnikov javnega denarja iz transakcij zabeleženih med letoma 2003 in 2018 so posamezniki. Gre v veliki večini za pokojnine in plače, zanje so plačniki nakazali 104,5 mrd. €.

Poleg tega so to še nakazila za nadomestila bolniških odsotnosti, avtorske in podjemne pogodbe, štipendije, invalidske dajatve, ipd.

Pa tudi odškodnine izbrisanim. Za slednje je država plačala 16,8 mio. €.

Slabo petino ali 63 mrd. € vseh nakazil so različni plačniki nakazali prejemnikom iz SKD skupine O, torej za dejavnosti javne uprave in obrambe oziroma dejavnosti socialne varnosti.

Sledijo že omenjena netransparentna Druga plačila, teh je bilo 57,3 mrd. € oziroma 16,22 % vsega denarja, ki ga je državni proračun tako ali drugače nakazal različnim prejemnikom.

S precej manjšimi odstotki sledijo zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje ter finančne in zavarovalniške dejavnosti.

S pregledom različnih podrazredov standardne klasifikacije dejavnosti si lažje predstavljamo, kako se nakazuje državni denar med dejavnosti zdravstva in socialne varnosti: za zdravstvo gre 87 %, za socialno varstvo z nastanitvijo slabih 8 % in za socialno varstvo brez nastanitve slabih 5 %.

Za predstavo o možnostih uporabe in zmogljivostih Finšpektorja bomo (zaradi pogostega poročanja medijev o zdravstvu - Googlovo iskanje novic z geslom "zdravstvo" na dne 9. 12. 2018 je vrnilo približno 131.000 zadetkov, op. a.) pregledali koliko javnega denarja so 2003 – 2018 prejele zdravstvene ustanove v Sloveniji.

UKC Ljubljana je prejel največ, in sicer 5,9 mrd. €. To je dobra tretjina vsega nakazanega denarja za bolnišnične zdravstvene dejavnosti (šifra podrazreda SKD Q86.1). Sledijo UKC MB, Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa mestne splošne bolnišnice.

Med zdravstvenimi domovi je največji prejemnik Zdravstveni dom Ljubljana s 680,9 mio. € od 2003 do 2018. Sledita Gorenjska in Maribor, oba z dobrimi 400 milijoni. Za največjimi tremi so zdravstveni domovi Celje, Novo Mesto, Nova Gorica, Velenje, Murska Sobota in Ptuj. Vsi ti so iz proračunov državnih ustanov prejeli več kot 100 milijonov evrov.

Kako bi se ti zneski primerjali z nakazili, omejenimi samo na občinske proračune? S Finšpektorjem lahko pregledamo tudi to. Za prejemnike, ki opravljajo zunajbolnišnično zdravstvene dejavnosti (šifra podrazreda SKD Q86.210) ugotovimo, da so pri transakcijah iz občinskih proračunov zneski opazno manjši. Zanimivo je to, da med prejemniki tu ni na vrhu ZD Ljubljana, temveč mariborski ZD Dr. Adolfa Drolca. O občinskih transakcijah nekoliko več v nadaljevanju članka.

Gospodarske družbe v lasti države

Podatki o transakcijah podjetij v državni lasti so na voljo od leta 2014. Od tedaj so gospodarske družbe, v katerih je (so)lastnik Republika Slovenija, nakazale različnim prejemnikom 164 mrd. €.

Na samem vrhu tabele z vrednostmi transakcij podjetij je Holding Slovenskih Elektrarn (HSE). Sledita Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB ali "slaba banka") in ELES, sistemski operater prenosnega elektroeneregetskega omrežja.

HSE je denimo izplačal več kot 34 mrd. €, več kot polovica se vodi pod oznako "Druga plačila", kar pomeni, da gre za nepoznanega prejemnika.

Poleg tega so mnoge transakcije knjižene pod namenom OTHR – Drugi nameni plačila. Glede na to, da je na seznamu s kodami plačil SEPA 178 različnih kod, bi se verjetno vsaj katero od kod OTHR lahko nadomestilo s kakšno drugo, bolj opisno. Gre za več kot 97 milijard evrov javnega denarja, katerih poti niso pregledne.

Drugi večji prejemniki denarja Holdinga v vlogi plačnika so družbe: HSE (gre za isto družbo, torej transakcije med enakima plačnikom in prejemnikom), Soške Elektrarne Nova Gorica, Termo Elektrarna Šoštanj, Dravske elektrarne Maribor, HSE Invest in Premogovnik Velenje. Slednjemu je Holding SE nakazal januarja 2016 slabih 92 mio. €.

Omenim naj še to, da so Soške elektrarne nakazale HSE skoraj 3,4 mrd. €, kar pomeni da je dejanska razlika med vzajemnimi nakazili približno 110 mio. € v korist Soških Elektrarn. Dravske elektrarne so HSE nakazale nazaj slabi 2 mrd. € kar pomeni razliko v medsebojnih nakazilih 233,5 mio. € v korist Dravskih elektrarn (računano dne 29. 11. 2018 s podatki iz Erar.si, op. a.).

Glede omenjenih transakcij smo naslovili na HSE vprašanja in jih prosili za vsebinske odgovore, da bi lažje interpretirali gole številke in kode, zabeležene v zbirkah podatkov. Odgovorov (še) nismo prejeli.

Bi William Shakespeare temu rekel veliko hrupa za prazen nič? Milijardne medsebojne transakcije, v resnici pa so razlike v vrednostih teh transakcij glede na skupne vrednosti razmeroma skromne.

Kar za 97,4 mrd. € je knjiženo pod Druga plačila, to je 59,36 % vsega nakazanega denarja iz proračuna "gospodarstva". Težava teh nakazil je njihova nepreglednost. Prejemniki v javnih zbirkah podatkov niso znani.

Kot omenjeno, na vprašanje transparentnosti "drugih plačil" že več kot leto opozarjajo v kamniško-domžalskem regionalnem mediju.

Ob pregledu tretje največje skupine prejemnikov denarja "javnega gospodarstva" je opazna predvsem dejavnost trgovanja z električno energijo (D35.140). Tu je največji prejemnik z 12,3 mrd. € zgoraj večkrat omenjeni Holding slovenske elektrarne.

Za strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so gospodarske družbe v lasti države plačale 3,94 mrd. €. Največ za skupino M70 – dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje: skoraj 2,5 mrd. €. Ob pregledu prejemnikov šifre podrazreda SKD M70.1 (dejavnost uprav podjetij) je največji prejemnik državnega denarja družba Slovenske železnice d.o.o..

Pregled transakcij po dejavnostih zaključimo z zanimivostjo: kdo so prejemniki iz dejavnosti gostinstva oziroma SKD skupine I. Ta skupina je po skupni vrednosti transakcij res na predzadnjem mestu, a vseh nakazil je bilo skupaj 59,9 mio. €. Torej vredno pozornosti.

Za nastanitvene dejavnosti je državno gospodarstvo nakazalo 20,1 mio. €, za dejavnosti strežbe jedi in pijač pa skoraj 39,9 mio. €.

Občinski proračuni

V primerjavi z državo in gospodarskimi družbami imajo občine kot plačniki razmeroma skromno vrednost transakcij: dobrih 70 milijard evrov. Kot je omenjeno v uvodu, so občine kot plačnice opravile le za dobro desetino vrednosti od skupne vrednosti transakcij z javnim denarjem.

A ne glede na manjšo vrednost kot pri državnem proračunu in državnih podjetjih, je pregled občinskega "zapravljanja" oziroma porabe denarja je s Finšpektorjem vedno zanimiv. Kako se občine primerjajo med seboj?

Pregledovanje izplačil občin je preprosto in razmeroma bolj pregledno. S pomočjo javnih podatkov, vrtilnih tabel in Finšpektorja, ki vse skupaj združuje, lahko za vsako od 212 občin v državi pogledamo, kdo so prejemniki občinskega denarja.

Občin je preveč, da bi jih pregledali več kot le nekaj, zato preglejmo pet največjih porabnikov med občinami - to so Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje in Koper - oziroma tabelo TOP prejemnikov vsake od njih.

S Finšpektorjem lahko pregledamo tudi transakcije skozi "filter" standardnih klasifikacij dejavnosti ali povedano drugače: za katere dejavnosti so občine, vseh 212 skupaj, namenile največ denarja.

Petina od 70,9 mrd. € je šla za plače. Druga petina za finančne in zavarovalniške dejavnosti, natančneje večina za drugo denarno posredništvo (šifra podrazreda SKD K64.190). 12 % za SKD skupino G (trgovina), 10 % za gradbeništvo, 7,7 % pa za izobraževanje.

Neznan proračun

Najmanjša skupina, v Finšpektorju poimenovana neznan proračun, obsega slabih 10 % skupne vrednosti nakazil iz različnih oblik javnih proračunov. Gre za to, da v javno dostopnih podatkih ni navedeno ali pa ni pravilno navedeno, kam te transakcije na plačnikovih straneh sodijo oziroma niso sistemsko uvrščene v druge skupine. Med plačniki so tudi preoblikovane ali ugasle ustanove oziroma pretekli prejemniki, ki javnega denarja zadnja leta ne dobivajo.

Po izkušnjah avtorja teh vrstic gre med temi transakcijami pogosto za vezave sredstev, vračila kreditov in druge računovodske operacije prenašanja denarja istega plačnika, ki enostavno povedano prenaša svoj denar iz enega v svoj drugi žep.

Tri četrtine ali natančneje 76,77 % vseh plačil iz tega "neznanega proračuna" je šlo za izplačila nematerializiranih vrednostnih papirjev. Res pa je, da je bilo v letu 2018 je bilo pod to "postavko" knjiženo "le" še 1929 €, v letu prej 238 mio. € . Razlika je torej velika. Pred tem so pod to postavko od leta 2004 knjiženi večmilijardni zneski. Največ v letu 2014, ko je bila skupna vrednost transakcij dobrih 7 mrd. €.

V milijardnih zneskih so še plačniki Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve in Ministrstvo za kmetijstvo v svojih različnih izvedbah.

Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gre za transakcije kmetijskih subvencij, te potem v letih 2011 in 2012 tečejo vzporedno s transakcijami Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, po letu 2012 pa prenehajo.

Po teh plačnikih se vrednosti transakcij po posameznih plačnikih opazno zmanjšajo.

Obseg transakcij plačnikov neznanega proračuna se je v zadnjih dveh letih opazno zmanjšal in razen malenkosti v praksi obsega le še transakcije plačnika Zavod za blagovne rezerve.

Namesto zaključka...

… še malo statistike izplačil javnega denarja za obdobje 2003 – 2018. Pri vrednosti transakcij plačnikov iz državnega proračuna se takojšnji in zapozneli vplivi svetovne finančne in bančne krize od leta 2008 naprej ne kažejo izrazito oziroma se sploh ne. Količina javnega denarja, ki ga nakažejo različne državne ustanove oziroma njihovi proračuni, skoraj vseskozi narašča.

Vrednost transakcij se je v primerjavi s prejšnjim letom skrčila le dvakrat: leta 2006 in leta 2014.

Od leta 2003 do 2018 se je vrednost opravljenih transakcij podvojila.

Slika je drugačna pri obsegu transakcij iz občinskih proračunov. Tu je opazen padec vrednosti po letu 2008. Takrat so letna izplačila občin presegla 5 mrd. €. Pozneje je opazen večletni padajoč trend, razen dvigov v letih 2013, 2017 in 2018.

Z letom 2018 je vrednost izplačil občinskih proračunov prvič po 2018 zopet presegla 5 mrd. € in dosegla najvišjo vrednost v obravnavnem obdobju.

Pri transakcijah državnega gospodarstva izstopa leto 2015.

Z analizo plačnikov za to leto ugotovimo, da so levji delež (56,72 %) transakcij opravili trije plačniki: DUTB, HSE in ELES. Sledijo "trimilijardneži" DARS, Soške elektrarne in SŽ. V TOP10 porabnikov za leto 2015 sicer najdemo še več z energetiko povezanih javnih družb, energetika pa je tudi drugače za obravnavo ena izmed najbolj zanimivih panog.

Na zmanjševanje neznanega proračuna lahko gledamo pozitivno predvsem z vidika, da se število transakcij, kjer plačnik ni (bolj) ustrezno uvrščen v sistem, zmanjšuje. Ali to pomeni boljšo sistemsko transparentnost pri ravnanju z javnim denarjem?

Ste ob branju članka in vseh podatkih pomislili: "A to se vse tako vidi?". Če ste, potem je to morda dokaz, da so sistemi javnih zbirk podatkov razmeroma pregledni. "Velika slika" je razmeroma razumljiva, je pa prostor za izboljšanje transparentnosti in odpravo določenih sistemskih nejasnosti še gotovo velik.

Predvsem naj vas gloda to vprašanje: kako je mogoče, da je šlo med letoma 2003 in 2018 iz najrazličnejših proračunov v roke še bolj raznolikih prejemnikov 651 milijard evrov? Ali je naša država res tako bogata?

Kot smo videli na primeru nekaterih izplačil, je lahko visoka vrednost transakcij le navidezna. Denarja v resnici ni toliko. Pogosto le beležimo, kako ga prelagamo iz enega v drug žep.

Tudi to je del izplačil (javnega denarja) v dolini šentflorjanski.

Članek je nastal konec leta 2018 in bil dopolnjen julija 2019.


1
Izplačila prejemnikom javnih sredstev v obdobju od leta 2003 do 2018 Vrednost izplačil po Tipih proračuna, Obdobje 2003-2018
Tip proračunaVrednost izplačil (€)
Državni proračun 353.204.701.880
Občinski proračuni 70.893.356.946
Gospodarstvo 164.079.924.153
Neznan proračun 63.119.094.567
Skupaj 651.297.077.547
2
Trend izplačil javnih ustanov po letih Vrednost, število in sprememba vrednosti izplačil po Letih, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Obdobje 2003-2018
LetoVrednost izplačil (€)Število izplačilSprememba (%)
200315.688.909.2773.372.019
200415.790.532.1953.441.3150,65%
200517.504.563.3453.501.09310,85%
200616.356.382.2783.678.565-6,56%
200716.634.109.8123.693.9161,70%
200818.123.999.7913.688.8978,96%
200920.051.043.5303.708.53810,63%
201020.282.237.6663.723.1101,15%
201121.899.754.5793.702.3027,98%
201222.636.257.17410.793.0373,36%
201327.213.933.25816.473.44720,22%
201423.692.191.61616.839.836-12,94%
201524.990.680.16216.972.2525,48%
201628.523.681.22117.600.82414,14%
201730.885.813.68017.824.3798,28%
201832.930.612.29619.876.5646,62%
Skupaj353.204.701.880148.890.094
3
Največji plačniki med javnimi ustanovami Vrednost izplačil po Plačnikih, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Obdobje 2003-2018
PlačnikVrednost izplačil (€)
ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 68.475.166.904
MINISTRSTVO ZA FINANCE 60.435.020.697
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 36.576.689.433
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI 23.171.309.896
REPUBLIKA SLOVENIJA 17.718.467.588
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT 11.546.973.724
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 11.000.554.374
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE 5.812.053.800
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO 5.610.756.173
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA 5.459.867.396
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE 5.053.046.252
......
Skupaj353.204.701.880
4
Največji prejemniki izplačil Ministrstva za delo Vrednost izplačil po Prejemnikih, Plačnik MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, Obdobje 2003-2018
PrejemnikVrednost izplačil (€)
PLAČE 7.054.599.504
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE 5.208.617.260
Druga plačila 3.759.922.767
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI 1.133.727.420
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA 778.769.784
ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 491.807.396
DRŽAVNE ŠTIPENDIJE 423.285.993
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR D.D. 354.169.763
BANKA CELJE d.d. 171.404.780
JAVNI JAMSTVENI, PREŽIVNINSKI IN INVALIDSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE 147.765.093
......
Skupaj23.171.309.896
5
Razdelitev izplačil javnih sredstev glede na dejavnost Vrednost in delež izplačil po Panogah SKD, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Obdobje 2003-2018
Panoga SKDVrednost izplačil (€)Delež (%)
Posamezniki 104.453.539.05829,57%
O - DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI 63.021.595.54117,84%
Druga plačila57.298.773.81216,22%
Q - ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 27.466.988.8737,78%
P - IZOBRAŽEVANJE 26.111.741.0937,39%
K - FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 23.306.732.4146,60%
G - TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 13.790.361.8213,90%
M - STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 7.856.140.6932,22%
F - GRADBENIŠTVO 5.661.793.5931,60%
H - PROMET IN SKLADIŠČENJE 3.935.289.4441,11%
C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 3.578.527.3511,01%
J - INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 3.204.901.7580,91%
... ......
Skupaj353.204.701.880100,00%
6
Razdelitev izplačil javnih sredstev fizičnim osebam glede na vrsto prejemka Vrednost in delež izplačil po Prejemnikih, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Oblika prejemnika POSAMEZNIK, Obdobje 2003-2018
PrejemnikVrednost izplačil (€)Delež (%)
POKOJNINE 65.207.933.63418,46%
PLAČE 34.010.275.3559,63%
NADOMESTILA BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI 3.631.770.7151,03%
AVTORSKE IN PODJEMNE POGODBE FO 707.448.0630,20%
DRŽAVNE ŠTIPENDIJE 423.285.9940,12%
KRATKOROČNE INVALIDSKE DAJATVE 306.573.4100,09%
ZOISOVE ŠTIPENDIJE 146.408.8960,04%
ODŠKODNINE IZBRISANIM 16.851.5060,00%
PREŽIVNINSKO VARSTVO KMETOV 2.991.4860,00%
Skupaj 104.453.539.05829,57%
7
Razdelitev izplačil javnih sredstev v dejavnost zdravstva in soc. varstva Vrednost in delež izplačil po Panogah SKD, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Panoga SKD Q - ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO, Obdobje 2003-2018
Panoga SKDVrednost izplačil (€)Delež (%)
Q86 - ZDRAVSTVO23.980.663.44387,31%
Q87 - SOCIALNO VARSTVO Z NASTANITVIJO2.193.051.1647,98%
Q88 - SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE1.293.274.2664,71%
Skupaj27.466.988.873100,00%
8
Največji prejemniki izplačil iz javnih sredstev v zdravstvu Vrednost izplačil po Panogah SKD in Prejemnikih, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Panoga SKD Q86 - ZDRAVSTVO, Obdobje 2003-2018
Panoga SKD / PrejemnikVrednost izplačil (€)
Q86.100 - BOLNIŠNIČNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST16.731.959.264
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA 5.940.937.815
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR 2.203.169.054
ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA 1.208.792.597
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE 1.177.376.390
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO 676.324.413
......
Q86.210 - SPLOŠNA ZUNAJBOLNIŠNIČNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST4.846.802.820
ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA 680.977.463
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE 426.775.589
ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 413.194.091
ZDRAVSTVENI DOM CELJE 187.309.653
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO 137.386.445
......
Skupaj23.980.663.443
9
Največji prejemniki izplačil iz občinskih sredstev v zdravstvu Vrednost izplačil po Panogah SKD in Prejemnikih, Tip proračuna OBČINSKI PRORAČUNI, Panoga SKD Q86 - ZDRAVSTVO, Obdobje 2003-2018
Panoga SKD / PrejemnikVrednost izplačil (€)
Q86.210 - SPLOŠNA ZUNAJBOLNIŠNIČNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST144.251.339
ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 10.905.112
ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA 7.898.308
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE 6.393.180
ZDRAVSTVENI DOM CELJE 3.977.608
ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE 3.882.045
......
Skupaj338.169.496
10
Največji plačniki med gosp. družbami v lasti države Vrednost izplačil po Plačnikih, Tip proračuna DRŽAVNO GOSPODARSTVO, Obdobje 2003-2018
PlačnikVrednost izplačil (€)
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. 34.625.236.482
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK, D.D. 28.448.594.361
ELES, D.O.O., SISTEMSKI OPERATER PRENOSNEGA ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA 15.221.256.153
DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D. 9.238.819.142
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA D.O.O. 8.854.473.663
BORZEN, ORGANIZATOR TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, D.O.O. 8.031.275.825
SLOVENSKE ŽELEZNICE, D.O.O. 7.769.332.694
GEN ENERGIJA D.O.O. 5.602.672.129
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. 4.653.078.610
KAPITALSKA DRUŽBA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, D.D. 4.286.086.776
......
Skupaj164.079.924.153
11
Največji prejemniki izplačil Holdinga Slovenske elektrarne Vrednost izplačil po Prejemnikih, Plačnik HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, Obdobje 2003-2018
PrejemnikVrednost izplačil (€)
Druga plačila 19.867.022.626
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. 4.456.356.458
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA D.O.O. 3.497.686.458
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. 2.275.648.416
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR D.O.O. 2.225.890.031
HSE INVEST DRUŽBA ZA INŽENIRING IN IZGRADNJO ENERGETSKIH OBJEKTOV D.O.O. 725.867.908
BKS BANK AG, BANČNA PODRUŽNICA 528.661.107
PREMOGOVNIK VELENJE, D.D. 527.718.654
ABANKA D.D. 70.729.879
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA 49.375.907
... ...
Skupaj 34.625.236.482
12
Največji plačniki Holdingu Slovenske elektrarne Vrednost izplačil po Plačnikih, Prejemnik HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE, Obdobje 2003-2018
PlačnikVrednost izplačil (€)
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. 4.456.356.458
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA D.O.O. 3.382.513.672
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR D.O.O. 1.980.961.534
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. 1.074.537.409
HSE INVEST DRUŽBA ZA INŽENIRING IN IZGRADNJO ENERGETSKIH OBJEKTOV D.O.O. 722.652.405
BSP REGIONALNA ENERGETSKA BORZA D.O.O. 254.713.773
E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, D.O.O. 205.802.859
ELES, D.O.O., SISTEMSKI OPERATER PRENOSNEGA ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA 122.581.468
GEN ENERGIJA D.O.O. 80.599.517
SODO SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, D.O.O. 26.519.911
......
Skupaj 12.336.861.851
13
Razdelitev izplačil iz gosp. družb v lasti države glede na dejavnost Vrednost in delež izplačil po Panogah SKD, Tip proračuna DRŽAVNO GOSPODARSTVO, Obdobje 2003-2018
Panoga SKDVrednost izplačil (€)Delež (%)
Druga plačila 97.400.131.789 59,36%
K - FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 25.407.997.041 15,49%
D - OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 24.054.831.734 14,66%
M - STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 3.936.647.437 2,40%
H - PROMET IN SKLADIŠČENJE 2.446.704.953 1,49%
G - TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 2.264.104.139 1,38%
O - DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI 1.940.055.261 1,18%
C - PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 1.794.041.244 1,09%
B - RUDARSTVO 1.084.979.824 0,66%
F - GRADBENIŠTVO 1.053.950.922 0,64%
N - DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI530.072.675,860,32%
E - OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA519.253.085,970,32%
J - INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI317.945.257,680,19%
L - POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI201.568.549,930,12%
S - DRUGE DEJAVNOSTI187.930.989,790,11%
.........
Skupaj164.079.924.153100,00%
14
Največji prejemniki izplačil iz gosp. družb v lasti države v dejavnosti uprav podjetij Vrednost izplačil po Prejemnikih, Tip proračuna DRŽAVNO GOSPODARSTVO, Panoga SKD M70.1 - DEJAVNOST UPRAV PODJETIJ, Obdobje 2003-2018
PrejemnikVrednost izplačil (€)
SLOVENSKE ŽELEZNICE, D.O.O.2.292.149.249
JAVNI HOLDING LJUBLJANA, D.O.O., DRUŽBA ZA IZVAJANJE STROKOVNIH IN RAZVOJNIH NALOG NA PODROČJU GOS77.277.444
JAVNE SLUŽBE PTUJ, PODJETJE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN DRUGIH DEJAVNOSTI, D.O.O.3.825.882
DUP2, DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE PREMOŽENJE 2, D.D.3.753.098
IMOS HOLDING UPRAVLJANJE POVEZANIH DRUŽB, D.D., LJUBLJANA - V STEČAJU910.859
ADELANTE, SVETOVANJE IN TRŽENJE, D.O.O.239.925
PERSPEKTIVA DZU, UPRAVLJANJE PODJETIJ IN POSLOVNE STORITVE, D.O.O.211.950
......
Skupaj2.379.107.847
15
Izplačila iz gospodarskih družb v lasti države v dejavnost gostinstva Vrednost izplačil po Panogah SKD, Tip proračuna DRŽAVNO GOSPODARSTVO, Panoga SKD I - GOSTINSTVO, Obdobje 2003-2018
Panoga SKDVrednost izplačil (€)
I55 - GOSTINSKE NASTANITVENE DEJAVNOSTI 20.119.709
I56 - DEJAVNOST STREŽBE JEDI IN PIJAČ 39.871.435
Skupaj 59.991.145
16
Največji prejemniki izplačil iz občinskih sredstev po izbranih občinah Vrednost izplačil po Občinskih proračunih in Prejemnikih, Tip proračuna OBČINSKI PRORAČUNI, Obdobje 2003-2018
Občinski proračun / PrejemnikVrednost izplačil (€)
MESTNA OBČINA LJUBLJANA12.953.547.651
PLAČE 2.143.708.165
ABANKA D.D. 906.406.285
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA 597.547.392
KEMOFARMACIJA, VELETRGOVINA ZA OSKRBO ZDRAVSTVA, D.D. 542.529.781
LL GROSIST DRUŽBA ZA PRODAJO FARMACEVTSKIH, MEDICINSKIH IN DRUGIH PROIZVODOV NA DEBELO D.O.O. 475.213.404
......
MESTNA OBČINA MARIBOR4.886.781.098
PLAČE 894.243.838
FARMADENT TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O. 624.029.722
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR D.D. 425.049.603
BKS BANK AG, BANČNA PODRUŽNICA 284.870.532
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE D.D. 261.123.251
......
MESTNA OBČINA KRANJ2.552.696.933
PLAČE 546.527.790
KEMOFARMACIJA, VELETRGOVINA ZA OSKRBO ZDRAVSTVA, D.D. 301.282.465
SALUS PROMET S FARMACEVTSKIMI, MEDICINSKIMI IN DRUGIMI PROIZVODI, D.D., LJUBLJANA 150.425.540
SALUS, VELETRGOVINA, DRUŽBA ZA PROMET S FARMACEVTSKIMI, MEDICINSKIMI IN DRUGIMI PROIZVODI, D.O.O.. 98.172.835
KRANJSKI VRTCI 74.848.206
......
MESTNA OBČINA CELJE2.339.013.266
PLAČE 412.591.172
KEMOFARMACIJA, VELETRGOVINA ZA OSKRBO ZDRAVSTVA, D.D. 192.229.082
BANKA CELJE d.d. 140.439.113
SALUS PROMET S FARMACEVTSKIMI, MEDICINSKIMI IN DRUGIMI PROIZVODI, D.D., LJUBLJANA 129.263.390
BANKA SPARKASSE D.D. 126.149.356
......
MESTNA OBČINA KOPER2.119.340.421
PLAČE 373.686.612
KEMOFARMACIJA, VELETRGOVINA ZA OSKRBO ZDRAVSTVA, D.D. 135.024.588
JAVNO PODJETJE-AZIENDA PUBBLICA KOMUNALA KOPER, D.O.O. - S.R.L. 74.474.344
PROBANKA, D.D. 52.213.588
BANKA KOPER D.D. 49.539.865
...
MESTNA OBČINA NOVO MESTO1.755.767.487
MESTNA OBČINA NOVA GORICA1.611.211.037
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA1.308.226.458
MESTNA OBČINA VELENJE1.261.057.139
......
Skupaj 70.893.356.946
17
Največji plačniki neznanih nakazil Vrednost in delež izplačil po Plačnikih, Tip proračuna NEZNAN PRORAČUN, Obdobje 2003-2018
PlačnikVrednost izplačil (€)Delež (%)
MINISTRSTVO ZA FINANCE - IZPLAČILA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV 48.453.778.751 76,77%
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA BLAGOVNE REZERVE 9.692.483.562 15,36%
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO - KMETIJSKE SUBVENCIJE 2.391.495.892 3,79%
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽE... 2.185.715.439 3,46%
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE SERVIS SKUPNIH SLUŽB VLADE 139.311.143 0,22%
CENTER VLADE ZA INFORMATIKO 85.290.368 0,14%
MINISTRSTVO ZA PROMET DIREKCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET 81.561.702 0,13%
MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO 26.586.349 0,04%
UNIVERZA V NOVI GORICI MEDNARODNO IME: UNIVERSITY OF NOVA GORICA 7.115.532 0,01%
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER FACOLTA DI MANAGEMENT DI CAPODISTRIA 5.634.279 0,01%
.........
Skupaj 63.119.094.567100%
18
Gibanje izplačil javnih ustanov po letih Vrednost izplačil po Letih, Tip proračuna DRŽAVNI PRORAČUN, Obdobje 2003-2018
19
Gibanje izplačil občinskih ustanov po letih Vrednost izplačil po Letih, Tip proračuna OBČINSKI PRORAČUNI, Obdobje 2003-2018
20
Gibanje izplačil gospodarskih družb v lasti države po letih Vrednost izplačil po Letih, Tip proračuna DRŽAVNO GOSPODARSTVO, Obdobje 2003-2018
21
Gibanje neznanih izplačil po letih Vrednost izplačil po Letih, Tip proračuna NEZNAN PRORAČUN, Obdobje 2003-2018
Loading...

Vnesite opis:

 

Na voljo še 140 znakov.