Preverjamo obstoj povezav med občinsko porabo in samomorilnim količnikom

Ali lahko javni denar kupi srečo?

Kaj je sreča? Slovar jo opredeli kot razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja, po filozofski definiciji pa je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Vse od stare Grčije so se veliki filozofi, umetniki in znanstveniki ukvarjali z razlaganjem sreče kot zelo pomembnega pojma za človeštvo.

Finšpektorjevo vrtilno tabelo je obračal Vasja Čepič
23.10.2019
Članek je nastal na osnovi podatkov, kot so bili na dan 1.12.2018

Sreča je torej pomembna za našo družbo. Jeremy Bentham trdi, da je najboljša družba tista, v kateri so njeni prebivalci najsrečnejši. A tu se pojavi protislovje, ki raziskovalcem povzroča težave: države z najbolj srečnimi prebivalci imajo največ samomorov.

Države z najbolj srečnimi prebivalci imajo največ samomorov.

Kako ob tem protislovju izmeriti srečo? Čeprav je tako pomembna za življenje vsakega od nas, pa srečo vsak čuti po svoje. Osrečujejo nas različni pojmi, stvari, okoliščine. Kaj pa nas onesreči? Če gre soditi po zdravicah in voščilih, v katerih želimo drugim zdravja, je to – bolezen. Rak, kapi, druge hude bolezni. To prinaša žalost in nesrečo tistim, ki zbolijo, in njihovim svojcem. Kot prinaša nesrečo smrt.

Slovenija po samomorih po 65. letu na prvem mestu

Samomori v Sloveniji so težava, pravi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) v dokumentu Podatki o samomoru v Sloveniji in trend samomorilnosti za leto 2017. Pred desetimi leti je takratni Inštitut za varovanje zdravja (zdajšnji NIJZ) opozarjal, da je "šokantno in skrb zbujajoče dejstvo", da se Slovenija pri stopnji samomorov ljudi, starejših od 65 let, "uvršča na prvo mesto".

Podatki NIJZ iz leta 2016 kažejo, da je samomorilni količnik pri starejših nadpovprečen, v starostni skupini od 70 do 79 let šteje 36,50, v skupini od 80 let dalje pa 39,47. Za leto 2017, ko je znan celo podatek po spolih, je podatek še bolj šokanten: samomorilni količnik za moške, starejše od 80 let, je 155,02.

Če so statistike dlje časa kazale, da smo kot družba in država že na dobri poti k zmanjšanju števila samomorov, so podatki za leto 2017 prinesli manj razlogov za optimizem. Za leto 2016 je bil povprečni količnik samomorilnosti najnižji od leta 2003 (17,97). Za leto 2017 se je ob 40 samomorih več dvignil na 19,89. Vseh samomorov tega leta je bilo 411.

To je sicer opazno manj kot denimo leta 1980. Takrat je število samomorov v Sloveniji prvič preseglo številko 600. Najpogostejši vzrok za samomorilnost je depresija, spremljala naj bi kar dve tretjini samomorov.

Iz tega vidika sta depresija in samomor nasprotje sreče. Zgoraj omenjenemu protislovnemu odnosu med srečo in samomori navkljub.

Z antidepresivi proti depresiji

Če želimo pozdraviti depresijo, bomo po zelo preprosti logiki najverjetneje posegli po antidepresivih. Ali je dolgoročno padajoči trend samomorilnega količnika povezan z uporabo antidepresivov?

Zahvaljujoč javno objavljenim podatkom Statističnega urada lahko preverimo uporabo antidepresivov v zadnjih letih. In podatki so, blago rečeno, skrb zbujajoči. Časnik Delo je Slovenijo leta 2015 razglasil za deželo antidepresivov.

Antidepresivi po letih - zemljevid
Poraba antidepresivov, Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Leta 2009 sta le dve statistični regiji v Sloveniji, zasavska in goriška, presegali 50 odmerkov antidepresivov na tisoč prebivalcev. Osem let pozneje, leta 2017, v Sloveniji ni bilo več statistične regije, kjer bi bilo število odmerkov antidepresivov na tisoč prebivalcev pod 50.

Pod to mejo je bilo le še nekaj posameznih občin. Najmanj odmerkov je bilo predpisanih v občini Komenda (35), ki je očitno zanimiva iz več vidikov, in Šentjerneju (40) v statistični regiji jugovzhodna Slovenija. Na drugi strani skrajnosti so občina Ormož (95), Ravne na Koroškem (90) in Mežica (89). Tam porabijo največ antidepresivov v državi.

Število samomorov se v zadnjih letih znova veča

Leta 2016 je bilo samomorov v Sloveniji najmanj vsaj od leta 2003, življenje si je vzelo 371 ljudi. Samomorilni količnik je bil 17,97. Za primerjavo: leta 2003 je bil opazno višji, 28,15.

V letu 2016 sta med statističnimi regijami izstopali Koroška v negativnem smislu in jugovzhodna Slovenija v pozitivnem. Prva po višini povprečja samomorilnega količnika (25,35, moški 44,91, ženske 5,65), druga pa po najnižjem povprečju (11,92, moški 20,84, ženske 2,83).

Leto pozneje se je splošna statistika poslabšala: število samomorov se je povzpelo na 411, samomorilni količnik pa se je dvignil na 19,89. Po višini samomorilnega količnika med statističnimi regijami izstopata savinjska (29,40, moški 49,22, ženske 9,44) in na drugi strani obalno-kraška (7,91, moški 14,19, ženske 1,74).

Samomor po občinah - zemljevid
Umrljivost zaradi samomora po občinah, povprečje 2011-2015, Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Pregledna statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje omogoča tudi pregled samomorilnega količnika po občinah za obdobje 2011–2015.

Tu po višini količnika močno izstopajo tri občine v Slovenskih goricah: Cerkvenjak (93,5), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (90,4) in Sveta trojica v Slovenskih goricah (77,1) ter občina Bloke na drugem koncu Slovenije (75). V obdobju štirih let samomorov ni bilo v desetih občinah, po nizkem količniku izstopajo še Semič (4,5), Trzin (5,9) in Šentjernej (6,6).

Težavno merjenje zdravja v občini

Nacionalni inštitut za javno zdravje vodi tudi statistiko o zdravju v občini. Poleg umrljivosti zaradi samomora so v dokumentih za posamezne občine na voljo tudi podrobni podatki o umrljivosti zaradi raka, bolezni srca, podatki o novih primerih različnih vrst raka, o primerih srčnih in možganskih kapeh.

Med temi najdemo tudi statistiko o zlomih kolkov pri starejših od 65 let pa tudi o pomoči na domu. Na podlagi statističnih profilov vseh občin NIJZ lahko dobimo razmeroma dober vpogled v zdravje v posameznih občinah. Predvsem pa lahko preverimo, kakšno je zdravje v občinah, kjer je samomorilni količnik izrazito visok ali nizek.

Kaj torej pregledati in kako?

Preden nadaljujem, naj najprej izrecno zapišem, da nisem strokovnjak za samomore. Namen tega članka ni niti poskus strokovnega diskurza o tej pereči problematiki. Logika za pregledovanje in strukturiranje različnih iskanj po podatkih v preglednicah je povsem laična in preprosta. Namen je preveriti različne možnosti uporabe Finšpektorjeve vrtilne tabele in javno dostopnih digitalnih virov pri ugotavljanju morebitnih povezav oziroma moči povezav med porabo občinskega denarja za določene dejavnosti in višino samomorilnega količnika.

Ob tem je treba opozoriti na to, da imajo občine pri zagotavljanju zdravja v primerjavi z državo manjšo vlogo in na voljo manj denarja. Zdravstveni domovi in ambulante niso bolnišnice in klinični centri.

Ni pa le zdravje tisto, ki osrečuje ljudi. To so tudi določene dejavnosti, ki morda delujejo vsakdanje, a ljudi v manjših lokalnih skupnostih osrečujejo. Različne kulturne dejavnosti, kot so zborovsko petje ali folklorni plesi. Šport in rekreacija. Ne nazadnje tudi kakšna veselica. Pa skrb za starejše sokrajane, ki te (verjetno) osreči.

Vse našteto nekaj povezuje: gre za dejavnosti, pri katerih se ljudje družijo. Tako lahko tudi hitro opazijo, kako se ti počutijo. Je kaj narobe? Je kdo zbolel? Je kdo depresiven? Se kdo izogiba družbe? Ima kdo težave z jezo in besom? Kdo opazno več pije? Je kdo zanemaril svoj videz?

Opozorilnih znakov samomorilnosti je več. V Avstraliji so za preprečevanje samomora v manjših mestih in krajevnih skupnostih razvili poseben program. Med informacijami o programu Communities matter je naveden tudi sociološki dejavnik tveganja za samomor, povezan z velikostjo kraja: prebivalci v ruralnih območjih imajo manj podpore. Na spletni strani piše še, da je preprečevanje samomorov stvar vseh. Vsi lahko pomagajo.

Zanašanje na to, da bo težavo s samomori reševal le državni zdravstveni sistem, so torej v Avstraliji zmanjšali. S programi ozaveščanja o problematiki skušajo ljudem dati znanje za pomoč ogroženim v manjših skupnostih.

S katerimi kazalniki smo ugotavljali zdravje v izbranih občinah

Pri izboru občin je v veliko pomoč že omenjena statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Primerjali bomo sedem občin: tri z izjemno slabim samomorilnim količnikom, tri na drugem koncu lestvice in eno občino s količnikom blizu povprečja.

To so občine : Cerkvenjak (93,5), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (90,4) in Sveta trojica v Slovenskih goricah (77,1), Brda (18,5), Šentjernej (6,6), Semič (4,5) in Komen (0).

Gre za razmeroma ruralne občine. Razlikujejo se po številu prebivalstva, dohodku na prebivalca, razvitosti in stanju zdravja v občini. Vsem pa je skupno, da ležijo na območjih, znanih po vinogradništvu in vinarstvu. Alkohol pa je pri samomorilnosti pomemben, so v preteklosti novinarjem že odgovarjali strokovnjaki z Nacionalnega inštituta z nacionalno zdravje.

NIJZ-ovi podatki o zdravju v občinah bodo pokazali zdravstveno sliko prebivalcev posameznih občin, pregledali bomo predvsem kazalnike, ki najbolje orišejo problematiko samomorilnosti.

Izbor kazalnikov je plod laičnega razmisleka o problematiki. Finšpektor bo pregledal porabo javnega denarja za dejavnosti :

  • O84.250 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah
  • Q88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe
  • R90.010 Umetniško uprizarjanje
  • R90.030 Umetniško ustvarjanje
  • R90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
  • R93.110 Obratovanje športnih objektov
  • R93.120 Dejavnost športnih klubov
  • R93.130 Obratovanje fitnes objektov
  • R93.190 Druge športne dejavnosti
  • R93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
  • R93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
  • S94.910 Dejavnosti verskih organizacij
  • S94.999 Dejavnosti drugje nerazvrščenih organizacij

Pregledali bomo obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2015. Ker se občine razlikujejo po številu prebivalcev bomo vrednost transakcij za naštete dejavnosti izrazili po prebivalcu glede na število prebivalcev v posamezni občini.

Koliko so občine namenile za zdravje svojih občanov

Prvi pregled s Finšpektorjem ponudi zanimive podatke. Razpon vrednosti transakcij na prebivalca v obdobju 2011–2015 za naštete dejavnosti je razmeroma velik.

Na prvi pogled rezultat iskanja nakazuje na možnost, da morda obstaja povezava med tem, kako občine trošijo svoj denar, in stopnjo samomorilnega količnika v občini.

Medtem ko je občina Semič za iskane dejavnosti na prebivalca nakazala različnim prejemnikom dobrih 485 evrov, je občina Sveti Andraž za iste dejavnosti v istem obdobju nakazala 120 evrov, torej štirikrat manj denarja.

Za iskane dejavnosti je občina Sveti Andraž nakazala štirikrat manj denarja kot občina Semič.

Za Semičem je občina Komen z nekaj centi manj kot 411 evrov na prebivalca, sledi občina Brda. Presenetljivo je občina Šentjernej nakazala manj denarja kot občina Sveta Trojica. Na dnu sta Cerkvenjak in Sveti Andraž, občini z najvišjim samomorilnim količnikom v Sloveniji.

Je takšna distribucija naključna? Če podaljšamo obdobje (uporabimo razpoložljive podatke od leta 2003 do leta 2017) se vrstni red občin spremeni: na drugem in tretjem mestu svoja položaja zamenjata občini Brda in Komen, Sveta Trojica pa kljub ustanovitvi leta 2006 ostaja pred Šentjernejem.

Dodatno pregledamo še trend gibanja višine transakcij po prebivalcu za dejavnosti in spremembe vrednosti v odstotkih glede na prejšnje obdobje.

Kako je občina Semič s slabih 35 evrov na prebivalca za vse iskane dejavnosti leta 2003 prišla do nekaj več kot 100 evrov na prebivalca? To se je zgodilo v obdobju osmih let do leta 2010, največji preskok s več kot 65 odstotkov se je zgodil že med letoma 2003 in 2004, naslednji opazen je bil med letoma 2007 in 2008, 58,5 odstotka.

Komen je med letoma 2003 in 2004 nakazila za iskane dejavnosti več kot podvojil (124,26 %).

V letu, ko so se zapozneli učinki svetovne finančne in gospodarske krize še čutili, je opazen padec vrednosti transakcij v vseh občinah razen Cerkvenjaku. Vrednosti so v tem letu skupno padle za 13,53 odstotka, največ v občini Šentjernej (28,33 %). Opazen je tudi padec vrednosti transakcij v občini Sveta trojica leta od leta 2016 do leta 2017. Izrazito negativen trend je vrednost nakazil za iskane dejavnosti na prebivalca znižal za dobrih 40 odstotkov.

Med skrajnimi pozitivnimi povečanji je gotovo tisto iz občine Cerkvenjak med letoma 2008 in 2009 za dobrih 93 odstotkov in tisto iz občine Sveti Andraž med letoma 2016 in 2017 – za kulturo, šport in rekreacijo so se nakazila povečala za kar 438 odstotkov v enem letu ali več kot 206 odstotke za vse dejavnosti. To je dvig vrednosti transakcij z 22,43 na 68,65 evra na občana.

Kam oziroma h katerim prejemnikom je javni denar šel? Ali nakazila občine dejansko lahko vplivajo na srečo prebivalcev občine ali, rečeno drugače, na odsotnost samomora?

Rezultati zahtevajo podrobnejši pregled prejemnikov in preverjanje s pomočjo podatkov NIJZ za občine. Preglejmo izhodiščno obdobje 2011–2015 za dejavnosti zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah za občini Semič in Sveti Andraž.

Opaziti je to, da je občina Semič kot plačnik opravila transakcije prejemnikom prostovoljskim gasilskim društvom v večji vrednosti kot občina Sveti Andraž.

Pri tej občini v oči bode tudi popolna odsotnost transakcij za socialno varstvo starejših brez nastanitve.

Ponovimo: pred desetimi leti je IVZ opozarjal, da je "šokantno in skrb zbujajoče dejstvo", da se Slovenija pri stopnji samomorov ljudi, starejših od 65 let, "uvršča na prvo mesto". Samomorilni količnik za leto 2017 za moške, starejše od 80 let, je 155. Skoraj osemkratnik povprečja.

Če to vemo, se lahko po pregledu transakcij vprašamo, kako občina Sveti Andraž skrbi za pomoč na domu? Kdo poskrbi za hipotetičnega nepriljudnega starčka, ki je pred kratkim postal vdovec, ima težave z alkoholom in si za nameček zlomi kolk?

Prikaz prejemnikov občinskega denarja za dejavnosti drugega socialnega varstva brez nastanitve razkrije naslednje: Svetega Andraža na seznamu ni, Cerkvenjak pa na seznamu sicer je, a je vrednost transakcij na prebivalca enaka 0,02.

Občini Cerkvenjak in Sveta Trojica za socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe na prebivalca občine nakazujeta denar Varstveno delovnemu centru Polž Maribor.

Največ denarja na prebivalca za to dejavnost nameni občina Šentjernej: nekaj centov več kot 72 evrov na prebivalca. Večino od tega Šentjernej nakaže prejemniku CSD Novo mesto.

Povedano drugače: občina Šentjernej je v obdobju 2011 – 2015 nakazala več kot polovico vsega denarja, ki ga je sedmerica občin nakazal prejemnikom za dejavnost drugega socialnega varstva brez nastanitve za starejše in invalidne osebe. Spomnimo na to, da v občini Šentjernej predpišejo opazno manj antidepresivov kot v večini drugih občin. Je to povezano s temi transakcijami (na prebivalca za to dejavnost)? Kam gre ta denar? Koliko se ga iz CSD Novo mesto vrne k prejemnikom iz Šentjerneja?

Pregled porabe prejemnika CSD Novo mesto

S Finšpektorjevo vrtilno tabelo lahko pregledamo tudi porabo prejemnika. Za primer naj bo zgoraj omenjeni CSD Novo mesto, ki mu je občina Šentjernej med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2015 nakazala 79,91 evra na občana ali več kot pol milijona evrov.

Plačnik je tokrat CSD Novo mesto. Največji del denarja gre za plače, 51,34 odstotka v štirih letih. Slaba četrtina gre za druga plačila, kjer zaradi različnih razlogov prejemniki niso prikazani.

Z dodatnim filtrom lahko pogledamo, kateri prejemniki denarja, ki ga nakazuje CSD Novo mesto, so iz občine Šentjernej. Torej, koliko nakazanega denarja se v občino tudi vrne. Statistično gledano občina dobi nazaj bolj malo oziroma drobiž. Kaj pa drugi prejemniki iz občine? Pri filtriranju prejemnikov uporabimo kriterij poštne številke, torej vse subjekte, ki imajo dejavnost registrirano znotraj poštne številke 8310 Šentjernej. Tudi to zmore Finšpektor.

Največ je v obdobju 2011–2015 prejel čistilni servis, sledita mu Javno podjetje EDŠ in Župnija Šentjernej.

Preverjanje pregleda podatkov s podatki NIJZ

Iz podatkov Nacionalnega inštituta vzamemo nekaj relevantnih kazalnikov zdravja v občinah in primerjamo rezultate pregledovanih občin z državnim povprečjem. Gre za novejše podatke, večinoma za leto 2016. V občini Komen, kjer v obdobju 2011–2015 ni bilo pojava samomora, se je to spremenilo, a še vedno ostaja pod povprečjem.

PovprečjeObčina SemičObčina KomenObčina ŠentjernejObčina BrdaObčina Sv. TrojicaObčina Sv. AndražObčina Cerkvenjak
Umrljivost zaradi samomora2056722859093
Novi primeri raka559611556590523418587557
Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)2,01,62,21,81,81,84,33,5
Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)6,24,611,26,66,57,74,211,2
Pomoč na domu1,72,82,93,33,41,40,00,7
Starejše prebivalstvo (nad 80 let)5,04,55,44,47,34,83,73,0
Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj15,118,213,915,714,313,517,714,7
Stopnja delovne aktivnosti59,560,156,764,557,955,851,557,5
Razvitost občine1,00,90,81,01,00,90,90,9

Izbrani kazalniki zdravja NIJZ za izbrane občine

Pregled v prvi vrsti potrdi pravilnost ugotovitve, ki temelji na pregled podatkov o transakcijah z javnim denarjem: občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah ni namenila nič denarja za socialno varstvo starejših brez nastanitve oziroma za pomoč na domu.

Stopnja pomoči na domu je v vseh treh občinah iz Slovenskih goric, ki imajo visok samomorilni količnik, globoko pod državnim povprečjem.

Vsem trem je skupno tudi to, da so podpovprečno razvite in da je stopnja delovne aktivnosti podpovprečna. Bolezni, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, je v dveh občinah z najslabšim količnikom, torej v Cerkvenjaku in Sv. Andražu, skoraj dvakrat več, kot je povprečje, pa tudi opazno manj je starejšega prebivalstva.

V Sveti Trojici in Cerkvenjaku je nadpovprečno število zlomov kolkov pri starejših od 65 let, število novih primerov raka pa je pod povprečjem. Na drugi strani pa imata občini Semič in Šentjernej nadpovprečno število novih primerov raka.

Delež starejšega prebivalstva je podpovprečen, stopnja aktivnosti prebivalstva pa nadpovprečna. Bolezni, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, je manj, kot je državno povprečje – čeprav gre za vinorodni pokrajini. Je pa v obeh občinah nadpovprečno število ljudi, ki prejemajo zdravila zaradi duševnih težav.

A tisto, v čemer se občine Semič, Komen, Šentjernej močno razlikujejo od treh občin iz Slovenskih goric, je odstotek zagotovljene pomoči na domu: ta je visoko nad povprečjem, v Šentjerneju šteje skoraj dvakrat toliko. Natančno dvakrat toliko pa ta odstotek znaša v občini Brda.

Bi lahko morda na podlagi drugih kazalnikov ugibali, zakaj je v Brdih samomorilni količnik nekaj nad povprečjem, in ne nižji? Morda gre v manjši meri za to, da ima občina Brda nekoliko podpovprečno stopnjo delovne aktivnosti, v večji pa to, da imajo Brda od vseh sedmih pregledanih občin največ prebivalstva nad 80 let?

Opravljena analiza nakazuje na obstoj povezave med višino samomorilnega količnika, odstotkom zagotovljene pomoči na domu in boleznimi, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu.

Koliko vlagajo regije v zdravstvo svojih prebivalcev

Transakcije javnega denarja prejemnikom lahko s Finšektorjem preverimo tudi za statistične regije kot plačnike.

Pregledamo prejemnike za dejavnost socialnega varstva brez nastanitve. Razlog je zaznana morebitna izrazitejša povezava med nižjo samomorilnostjo in pomočjo na domu za starejše.

Osrednjeslovenska statistična regija je zaradi relativne velikosti, predvsem pa zaradi tega, ker se v njej nahaja večina državnih institucij, nekakšna anomalija.

Brez te je povprečje vrednosti, ki ga regije, torej občine v njih, nakazujejo za socialno varstvo brez nastanitve za starejše, 40,35. To pomeni, da so regije jugovzhodna Slovenija, podravska, obalno-kraška, goriška, posavska in zasavska nad tako določenim povprečjem, primorsko-notranjska, pomurska, gorenjska, savinjska in koroška pa pod njim.

Samomorilni količnik
skupaj
Samomorilni količnik
moški
Samomorilni količnik
ženske
Osrednjeslovenska 15,80 23,18 8,74
Primosko-notranjska 15,21 26,29 3,85
Zasavska 20,88 35,31 6,86
JV Slovenija 11,92 20,84 2,83
Podravska 18,66 28,81 8,65
Obalno kraška 15,02 24,99 5,25
Goriška 15,26 28,83 1,70
Posavska 21,14 36,76 5,32
Pomurska 17,21 29,86 5,10
Gorenjska 18,17 29,74 6,81
Savinjska 24,72 36,83 12,58
Koroška 25,35 44,91 5,65

Samomorilski količniki po regijah v letu 2016

Podatki Finšpektorjevega iskanja za leto 2016 in podatki s tabele NIJZ za isto leto se delno ujemajo. Denimo dejstvo, da imata najvišji samomorilni količnik Koroška in Savinjska, ki sta povsem na repu lestvice regij. Tudi nizek samomorilni količnik v jugovzhodni Sloveniji v povezavi z razmeroma visokim zneskom na prebivalca za socialno varstvo starejših na domu. Samomorilni količnik za leto 2016 je bil 17,97.

Samomorilni količnik
skupaj
Samomorilni količnik
moški
Samomorilni količnik
ženske
Osrednjeslovenska 14,99 24,54 5,81
Primosko notranjska 17,13 26,34 7,70
Obalno kraška 7,91 14,19 1,74
Zasavska 19,21 31,84 6,90
JV Slovenija 18,92 31,93 5,66
Podravska 25,51 39,41 11,76
Goriška 19,54 28,86 10,20
Posavska 29,17 44,87 13,32
Pomurska 13,88 24,67 3,42
Gorenjska 21,11 29,72 12,65
Savinjska 29,40 49,22 9,44
Koroška 18,36 30,98 5,66

Samomorilski količniki po regijah v letu 2017

V letu 2017 je zaznati rahlo povezavo med transakcijami za socialno varstvo na domu za starejše in nizkim samomorilnim količnikom v obalno-kraški regiji, visok samomorilni količnik savinjske in nizko vrednost transakcij za omenjeno dejavnost, v nekoliko manjši meri to velja za Gorenjsko, ne pa za Pomursko.

Težava je, da je na podlagi podatkov le za dve leti težko priti do bolj kakovostnih ali jasnejših sklepov.

Lahko torej javni denar kupi srečo?

Za zaključek se vrnimo k uvodnim vprašanjem: kaj je sreča in ali jo lahko kupi denar?

Bi si po opravljeni analizi drznili trditi, da so pregledane občine s transakcijami z javnim denarjem oziroma načinom, kako so razporedili ta denar med prejemnike, dvignile raven sreče svojih občanov?

Del odgovora bi se lahko glasil: če občina oziroma lokalna skupnost skrbi za svoje posameznike, z največjim tveganjem za samomor, torej starejše, potem se ta ogroženost zmanjša. To bi na podlagi javno dostopnih podatkovnih zbirk, združenih v Finšpektorju, analizi transakcij občin in analizi podatkov NIJZ lahko rekli.

Drugi del odgovora leži v transakcijah za druge pregledane dejavnosti. Gre za izdatke za dejavnosti, ki ljudi družijo. Prostovoljnih gasilcev je v Sloveniji več kot 150 tisoč, pogosto so prav prostovoljna gasilska društva tisto vezivo, ki drži manjše skupnosti skupaj.

Pa ne gre le za gasilstvo, tu so še kulturne dejavnosti in šport. Ne nazadnje še druge članske organizacije in verske skupnosti. Vse to ljudem daje zadovoljstvo, smisel, pripadnost. Zelo preprosto rečeno: srečo.

Lahko torej javni denar kupi srečo?

Tega si avtor teh vrstic ne bi drznil zapisati.

Pregled transakcij sedmerice občin za nekaj laično izbranih dejavnosti ni dovolj za to. Zato naj še enkrat poudarim, da to ni bil osnovni namen tega pisanja. Osnovni namen je bil predstavitev delovanja orodja Finšpektor in možnosti različnih iskanj po javno dostopnih podatkih.

Če pa javni denar lahko kupi srečo, potem je gotovo prav, da jo kupuje pametno. Da je bo dovolj. Za vse.

Članek je nastal konec leta 2018.


1
Izplačila izbranih občin znotraj naštetih dejavnosti glede na število prebivalcev od leta 2011 do 2015 Povprečna vrednost izplačil po občinah glede na število prebivalcev, izbrane panoge SKD (O84.250, Q88.109, R90.010, R90.030, R90.040, R93.110, R93.120, R93.130, R93.190, R93.210, R93.299, S94.910, S94.999), obdobje 2011-2015
Občina 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj
SEMIČ 102,93 98,09 93,38 87,68 99,11 481,19
KOMEN 79,22 63,34 82,96 87,99 95,77 409,28
BRDA 66,93 59,95 56,54 40,84 50,90 277,16
SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 51,77 50,61 56,47 56,36 51,63 266,84
ŠENTJERNEJ 42,90 30,47 31,54 25,02 41,24 171,17
CERKVENJAK 29,59 29,68 25,69 32,66 33,38 151,01
SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 23,36 20,03 28,57 23,49 24,23 119,69
Skupaj 61,15 52,95 55,53 49,94 59,20 278,76
2
Trend izplačil izbranih občin znotraj naštetih dejavnosti glede na število prebivalcev Povprečna vrednosti in sprememba povprečne vrednost transakcij po občinah glede na število prebivalcev, izbrane panoge SKD, leti 2003 in 2017
Občina 2003 2017 Sprememba (%)
SEMIČ 34,14 103,89 304%
KOMEN 28,33 89,06 314%
SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 18,96 68,65 362%
BRDA 24,27 42,30 174%
SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 4,60 37,94 825%
CERKVENJAK 16,00 36,95 231%
ŠENTJERNEJ 21,48 31,96 149%
3
Največji prejemniki izplačil občin Semič in Sveti Andraž v dejavnosti požarne zaščite Vrednost izplačil po prejemnikih, plačnika občini SEMIČ in SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH, panoga SKD O84.250 - ZAŠČITA IN REŠEVANJE PRI POŽARIH IN NESREČAH, obdobje 2011-2015
Občina / Prejemnik 2011 2012 2013 2014 2015 Skupaj
OBČINA SEMIČ 114.725 103.492 100.727 97.606 89.872 506.422
GASILSKA ZVEZA SEMIČ 31.570 37.324 41.916 30.273 62.299 203.382
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SEMIČ 6.562 7.101 15.441 45.083 9.928 84.114
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STRANSKA VAS 61.388 4.138 2.697 4.397 3.392 76.012
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRADNIK 543 45.710 938 1.365 1.481 50.037
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTREKLJEVEC 4.623 2.845 30.284 3.296 2.729 43.778
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOT-BREZJE 5.587 1.060 4.301 3.707 2.558 17.212
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KRVAVČJI VRH 196 3.095 1.465 1.085 4.995 10.836
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ČRMOŠNJICE 1.513 182 2.326 4.129 951 9.100
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ČREŠNJEVEC 210 1.624 1.220 3.046 300 6.401
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ROŽNI DOL 758 313 138 1.225 1.240 3.674
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE 1.776 0 0 0 0 1.776
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TANČA GORA 0 50 0 0 0 50
GASILSKA ZVEZA ČRNOMELJ 0 50 0 0 0 50
OBČINA SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH 8.679 8.789 8.783 10.485 9.475 46.211
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VITOMARCI 7.418 7.418 7.418 9.118 8.118 39.490
GASILSKA ZVEZA TRNOVSKA VAS - VITOMARCI 1.015 1.325 1.325 1.325 1.325 6.315
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PTUJ 46 46 40 42 32 206
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BIŠ 200 0 0 0 0 200
4
Izplačila izbranih občin glede na število prebivalcev v dejavnost socialnega varstva Vrednost izplačil in povprečna vrednost izplačil po občinah glede na število prebivalcev, panoga SKD Q88.109 - DRUGO SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE, obdobje 2011-2015
Občina / Prejemnik Povprečna vrednost izplačil na prebivalca (€) Vrednost izplačil (€)
ŠENTJERNEJ72,05503.654
CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO71,91502.641
GOSTINSTVO, OSKRBA STAREJŠIH METULJČEK, POSREDNIŠTVO, ADRIJANA ŽIBERT S.P.0,141.013
SEMIČ71,67272.286
CENTER ZA SOCIALNO DELO ČRNOMELJ57,68219.108
VARSTVENO DELOVNI CENTER ČRNOMELJ14,0053.178
KOMEN45,33161.387
ZAVOD ZA SOCIALNO OSKRBO PRISTAN36,02128.231
VARSTVENO DELOVNI CENTER INCE7,7727.676
ZAVOD ZA OSKRBO NA DOMU LJUBLJANA1,545.479
BRDA5,4530.884
ZAVOD ZA SOCIALNO OSKRBO PRISTAN5,4530.884
SV. TROJICA V SLOV. GORICAH0,611.250
VARSTVENO DELOVNI CENTER POLŽ MARIBOR0,611.250
CERKVENJAK0,0250
VARSTVENO DELOVNI CENTER POLŽ MARIBOR0,0250
SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH00
Skupaj38,34969.511
5
Razdelitev izplačil izbranih občin v dejavnost socialnega varstva Delež izplačil izplačil po občinah, panoga SKD Q88.109 - DRUGO SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE, obdobje 2011-2015
Občina Delež (%)
ŠENTJERNEJ51,95%
SEMIČ28,08%
KOMEN16,65%
BRDA3,19%
SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH0,13%
CERKVENJAK0,01%
SVETI ANDRAŽ V SLOV. GORICAH0%
Skupaj100%
6
Največji prejemniki izplačil CSD Novo Mesto Vrednost izplačil po prejemnikih, plačnik CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO, obdobje 2011-2015
Prejemnik Vrednost izplačil (€)
PLAČE3.932.696
Druga plačila1.886.718
KOMUNALA NOVO MESTO D.O.O., JAVNO PODJETJE187.201
TRANSPORTNE STORITVE JUDEŽ D.O.O.177.975
POSREDNIŠTVO TRAMTE MILAN TRAMTE S.P.172.970
POŠTA SLOVENIJE D.O.O.161.814
POSLOVNI SISTEM MERCATOR D.D.106.695
AGENCIJA M SERVIS, KADROVSKE STORITVE, D.O.O.77.153
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA D.O.O.51.341
KRON TELEKOM, TELEKOMUNIKACIJSKI ENGENIRING, D.O.O.33.851
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI31.490
......
Skupaj7.660.546
7
Največji prejemniki izplačil CSD Novo Mesto iz pošte Šentjernej Vrednost izplačil po prejemnikih, plačnik CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO, pošta prejemnika 8310 Šentjernej, obdobje 2011-2015
Prejemnik Vrednost izplačil (€)
ČISTILNI SERVIS DANICA METELKO S.P.19.672
JAVNO PODJETJE EDŠ - EKOLOŠKA DRUŽBA, D.O.O. ŠENTJERNEJ13.509
ŽUPNIJA ŠENTJERNEJ2.472
KARTUZIJA PLETERJE1.472
KOVINA ŠENTJERNEJ, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O.1.335
OSNOVNA ŠOLA ŠENTJERNEJ1.019
KOBRA TEAM TRGOVINA, ZASTOPANJE, STORITVE IN SERVIS ZA ELEKTRONIKO D.O.O.578
OBUTEV-STIL, TRGOVINA D.O.O.409
TRGOVINA IN MONTAŽA VRAT MARTINČIČ FRANCI S.P.400
OBČINA ŠENTJERNEJ324
Skupaj41.192
8
Izplačila statističnim regijam v dejavnost socialnega varstva glede na število prebivalcev od leta 2003 do 2017 Povprečna vrednost izplačil na prebivalca po regijah, panoga SKD Q88.109 - DRUGO SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE, obddobje 2003-2017
Regija Vrednost izplačil (€)
OSREDNJESLOVENSKA734,06
JUGOVZHODNA SLOVENIJA64,13
PODRAVSKA58,9
OBALNO-KRAŠKA56,75
GORIŠKA53,11
POSAVSKA51,95
ZASAVSKA47,14
PRIMORSKO-NOTRANJSKA34,64
POMURSKA28,32
GORENJSKA18,55
SAVINJSKA18,35
KOROŠKA8,32
Skupaj220,10
Skupaj brez OSREDNJESLOVENSKE regije40,35
9
Izplačila statističnim regijam v dejavnost socialnega varstva glede na število prebivalcev v letu 2016 Povprečna vrednost izplačil na prebivalca po regijah, panoga SKD Q88.109 - DRUGO SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE, leto 2016
Regija Vrednost izplačil (€)
OSREDNJESLOVENSKA59,42
PRIMORSKO-NOTRANJSKA6,2
ZASAVSKA5,51
JUGOVZHODNA SLOVENIJA5,49
PODRAVSKA5,32
OBALNO-KRAŠKA5,26
GORIŠKA4,74
POSAVSKA4,33
POMURSKA3,87
GORENJSKA2,06
SAVINJSKA1,95
KOROŠKA0,15
Skupaj18,31
10
Izplačila statističnim regijam v dejavnost socialnega varstva glede na število prebivalcev v letu 2017 Povprečna vrednost izplačil na prebivalca po regijah, panoga SKD Q88.109 - DRUGO SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE, leto 2017
Regija Vrednost izplačil (€)
OSREDNJESLOVENSKA62,61
PRIMORSKO-NOTRANJSKA6,73
OBALNO-KRAŠKA5,64
ZASAVSKA5,54
JUGOVZHODNA SLOVENIJA5,47
GORIŠKA5,43
PODRAVSKA4,94
POSAVSKA4,4
POMURSKA3,88
GORENJSKA2,04
SAVINJSKA1,96
KOROŠKA0,58
Skupaj19,16
Loading...

Vnesite opis:

 

Na voljo še 140 znakov.